25 let od genocida v Srebrenici, EU donirala 340.000 evrov za Memorialni center Potočari

Včeraj je minilo 25 let od poboja Bošnjakov v Srebrenici, genocida v katerem so srbske paravojaške sile ubile 8372 Bošnjakov, predvsem odraslih moških in dečkov. Ob tej priložnosti so pokopali posmetne ostanke še devetih žrtev. Posmrtnih ostanki okoli 1200 žrtev še vedno niso odkrili. V pretekloh letih se je komemorativnih slovesnosti juudeležilo nekaj deset tisoč ljudi, tokrat je bila zaradi koronavirusa udeležba precej manjša.

Evropska unija je namenila 340.000 evrov za obnovo memorialnega centra Potočari, ki je nastal v nekdanji tovarni akumulatorjev v okviru Memorialnega centra Srebrenica-Potocari. S temi sredstvi bodo prenovili upravno zgradbo memorialnega centra.

Tovarna baterij, v kateri je spominski center Srebrenica, je spomin na krvavo in nečloveško preteklost, ki je ni mogoče izbrisati. Ni le kraj spomina na žrtve genocida, hkrati izkazujejo solidarnost s preživelimi na spominski dan vsako leto 11. julija. “Ta kraj je tudi središče vedenja za tiste, ki želijo razumeti in izvedeti več o kontekstu zločinov proti človečnosti, da bi jih v prihodnosti preprečili” – je dejal vodja delegacije Evropske unije in posebni predstavnik EU v Bosni in Hercegovini, veleposlanik Johan Satler (Johann Sattler).

Poudaril je tudi, da ima center pomembno funkcijo, še posebej, ker še vedno obstajajo tisti, ki zanikajo storjena kazniva dejanja in poskušajo marginalizirati ugotovljena zločinska dejstva. Sredstva Evropske unije bodo porabljena za razširitev in obnovo arhivskega prostora. Dodali bodo nove police za arhiv, obnovili pa bodo obstoječe prostore in pisarniške prostore (s površino približno 550 kvadratnih metrov).

Direktor spominskega centra Srebrenica Emir Suljagić je dejal, da je veleposlaniku Satlerju hvaležen za njegov osebni interes in pobudo pri zagotavljanju sredstev za izvedbo projekta. “Poudariti moram pomen ohranjanja in obnove fizične infrastrukture Memorialnega centra. To je daleč najpomembnejše, kar bomo storili letos in tega ne bi mogli storiti brez veleposlanika Sattlerja in delegacije Evropske unije v BiH.”

Že v preteklosti je EU podpirala Memorialni center, z okoli 250.000 evri za pisanje imen žrtev na Spominskem zidu. V zadnjih letih je Evropska unija zagotovila 10 milijonov EUR pomoči Srebrenici in okoliškim občinam s posebnim poudarkom na ponovni vključitvi življenja v skupnosti in izgradnji potenciala za gospodarsko rast in razvoj. Od leta 2004 Evropska unija finančno podpira delo Mednarodne komisije za pogrešane osebe (ICMP) pri zbiranju in analiziranju vzorcev DNK družinskih članov pogrešanih oseb, ponovnem združevanju posmrtnih ostankov in terenskem delu v regiji in številnih državah Evropske unije število beguncev zaradi konflikta v obdobju 1992-1995.

Prav včeraj na 25. obletnico srebrniškega genocida so jamarji v enem od kraških brezen pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu odkrili človeške posmrtne ostanke najmanj 35 ljudi. “Domnevamo lahko, da gre za eno od še neodkritih morišč,” je ob tem sporočil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.

Foto: Marko Pečovnik

Srebrniški poboj Bošnjakov mnogi uvrščajo v najhujši genocid po drugi svetovni vojni. To ne bo držalo, kajti genocid nad slovenskim nedolžnim življem, ki so ga že pom uradnem koncu druge svetovne vojne uprizorili od hzmage pijani komunistični revolucionarji, je za seboj pustil več kot 700 morišč z več kot 100 tisoč pobitimi.Mnoga morišča še niso niti identificirana, kaj šele odkrita in iz njih odnešeni posmrtni ostanki žrtev. Socialni demokrati, nasledniki komunističnih revolucionarnih morilcev po drugi svetovni vojni, se z vso pieteto oglašajo  srebrniških žrtev, v isti sapi pa se klanjajo pred spomeniki najbolj okrutnih rdečih morilcev tipa Boris Kidrič.

Boris Cipot