100-letnica: Skupaj čez zlati most

Jožef Klekl st. se je februarja 1919  na članek »Autonomija – odgovor sobočkih magjarskih novin« odzval z naslednjimi besedami:

“Pitamo te sobočke gospode, v čidom imeni govorijo? Je njim lüdstvo to posel naložilo? Izjavimo, da so tej gospodje, bodisi plemenitaši ali menši, nej pristojni v imeni slovenskoga lüdstva se naprej postaviti.”

S temi besedami je opozoril pretežno madžaronsko usmerjeno inteligenco v Murski Soboti in delu Prekmurja, ki je pripadalo županiji Železna, da njihove težnje ohranitve Slovenske krajine v okviru Ogrske niso odraz volje ljudstva.

Klekl je 14. januarja 1919 v Novinah objavil »Načrt ali plan autonomije, šteroga je spravišče slovenskih dühovnikov, Zaladske županije, 14. jan. 1919., ednoglasno sprijalo«. V njem je pozval duhovnike takratne  Železne županije naj se pridružijo načrtu avtonomije Slovenske krajine, referendumska volja ljudstva pa bi odločila, v kateri državi bi živeli. Klekl je tako računal tudi na podporo evangeličanskih fararjev. Doživel pa je hladen tuš. Izkazalo se je namreč, da se ti vidijo znotraj madžarskega matičnega naroda kot Vendi (torej Ogri, ki govorijo Slovensko) in ne znotraj novo nastajajoče SHS kot Slovenci s svojo versko, jezikovno in kulturno avtonomijo.

Obletnica 100-letnice priključitve Prekmurja (dela Slovenske krajine), k SHS poteka v »uradnem« delu brez pretežnega dela kritično razmišljujoče katoliške inteligence. Več kot na mestu se lahko vprašamo, kot se je pred 100 leti vprašal Klekl:

»V čigavem imenu govori samooklicani odbor za proslavo 100-letnice? Ta odbor nima pristojnosti govoriti v imenu prekmurskega ljudstva.«

V senci Kučanovega ideološko enovitega odbora potekajo ločeno dejavnosti Slovenske Škofovske konference. Te pri režimskih novinarjih nimajo predikata Kučanove žlahtnosti in se jih uredniki v glavnem izogibajo ali pa objavljajo norčave naslove, kot recimo novinar Timotej Milanov (»Beseda bo beton postala«). V lanskem letu so s pomočjo globoke države zaradi škofovega projekta ob 100-letnici sprožili pravi pogrom proti msgr. Petru Štumpfu. Tematske jaslice, članki v Stopinjah 2019, nagovori pri svetih mašah ostajajo neopaženi.

Skupaj čez zlati most

Murskosoboški škof. msgr. Peter Štumpf je, tako kot Klekl pred 100 leti, razumel, da v Prekmurju (takrat Slovenski krajini) ne živijo v bedi in socialnem zanikanju samo Slovenci. Zgodovina nas uči, da so uspešne tiste skupnosti, ki v mirnem času ne živijo v zgodbah »poražencev in zmagovalcev«, ampak najdejo okvir, v katerem stopi sotrpin v uboštvu z ramo ob rami k novim skupnim izzivom, upoštevaje različnost in v razumevanju prebolevanja zadanih ran.

Narodno zavedni rimokatoliški duhovniki so pred 100 leti razumeli duh časa.  Zaradi tega so bili s strani »sobočke gospode« označeni za »narodoizdajnike«. Tudi danes niso deležni dobrodošlice. Njihov program ob 100-letnici ni niti z besedico vsebinsko predstavljen v Kučanovem uradnem delu, čeprav je vsebinsko bogat in je zaobjet pod sloganom »Skupaj čez zlati most«.

V času, ko nam glavni (MSM) mediji (Vestnik, Večer) in uradna politika (Bratušek) prikazujejo Madžare skorajda ne kot »fašistično« ljudstvo, ki želi ponovno priključiti Prekmurje Madžarski, se RKC v Sloveniji vede trezno. Kot svoj osnovni moto ob 100-letnici dogodkov je tako izpostavljen »zlati most« (ta je tudi v grbu murskosoboške škofije) in skupno sodelovanje z narodi in državami, s katerimi smo Prekmurci na veke sobivali. V ospredju tako niso kartografske podrobnosti odcepitve od takratne ogrske oblasti, ampak predvsem, kako po 100 letih eksperimenta na novo osmisliti sobivanje v združeni Evropi. Prekmurcem zmerjanje sosedov s strani lokalnih slovenskih režimskih medijev in uradne leve oblasti ne bo prineslo uspeha.

Pred 100 leti so duhovniki Zalske županije podali okvir sobivanja, katero so videli v obliki avtonomije in kjer se po Jezusovem nauku spoštuje najprej suverenega posameznika – človeka, ne glede na narodnost, na ozemlju Slovenske krajine. Kleklovo idejo so zatirali tako madžaroni, boljševiki… na koncu še komunisti v idejni zaslepljenosti izgradnje novega ničejanskega človeka.

Most med Kučanovim uradnim odborom in škofovim bo tako, kot kaže, zlat le na enem kraju.

Nagovor: – Naši koraki čez prvi zlati most

(https://www.skofija-sobota.si/nasi-koraki-cez-prvi-zlati-most_7836)

Iz nagovora:

»Gospod Jezus, ko obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, te prosimo za odprtost in prijateljsko sodelovanje med narodi.«

Ostalo:

(https://www.skofija-sobota.si/100-letnica)