Afriška turneja UKZ na državne stroške( Foto: Twitter / UWEC )
EvropaSlovenijaSvetTurizemZunanja politika

Zunanja politika: » Fehtanje« neuvrščenih za glasove v Varnostnem svetu OZN in parlamentarni turizem Urške Klakočar Zupančič v Ugandi in Ruandi.

Top diplomacija ali diplomacija v «topu«(ženski oblačilni kos za toplejše dni) ter strgane kavbojke,  je danes in včeraj polnila naslovnice neresnih in malo manj resnih medijev vseh vrst.. Kot  uspeh, ki ga seveda  ne more noben drug ponoviti. Zato poskrbi Tanja Fajon,  glavna diplomatska »kreatorka« in trenutna ministrica za zunanje in evropske zadeve. S poudarkom bolj na zunanje in bolj turistično zanimive destinacije. Na takšne kjer je nemogoče pričakovati sprotni učinek, ampak dolgoročen, težko merljiv in tudi  lahko pozabljiv.

 

Nespoštljivo in nezrelo zastopanje lastne države

Tokrat  je to vlogo izvajalke  zunanje politike Republike Slovenje zaupana Predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič se mudi na obisku v Ruandi, kamor je v sredo prispela iz Ugande. V preteklih dneh je s svojo prav tako strankarsko kolegico, pa tudi  po jezikavosti in potrebi po  potovanju in vitamina »D«, na katere prisega še en svobodnjak, njihov vodja in Predsednik »svobodnjaške« vlade, dr. Robert Golob. Ob smrtno resnih Ugandskih gostiteljev,  sta naši predstavnici države, DZ  in vse kar za gostiteljeve pojme premoremo kot država,  sta   prav Klakočar-Zupančičeva  in Pašek- Šetinčeva spominjale( verjetno tako ves čas) na dve pobegli »frklji » od  doma,  ki sta že dovolj gorja povzročile vsem doma in na tujem.

Med diplomatsko potjo med drugim izpostavlja vprašanje enakosti spolov, ki ga je naslovila s parlamentarnima kolegicama v Kampali in Kigaliju. Posebej je bilo to anahrono v Kampali,  ki je znana po vsem mogočem, od nekdanjega kanibala in ljudožerca  Idija Amina do drugih  vsemogočih flagrantnih kršitev osnovnih civilizacijskih  norm,  le po enakosti spolov ali kakšnem približevanju na tozadevnem področju ne.

Prijateljstvo za vedno med dvema Urškama(Twitter / UWEC)

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je včeraj iz Ugande, kjer se je mudila od ponedeljka, odpotovala v Ruando. Tam jo je prvi dan obiska sprejela predsednica poslanske zbornice Ruande Donatille Mukabalisa. V njenem spremstvu je predsednica DZ obiskala tudi spominski center, posvečen žrtvam ruandskega genocida izpred 29 let. Upamo,  da  tudi tam ni rezervirala kakšno redko žival. Predtem je namreč v Ugandi posvojila šimpanzinjo ter dala svoje posvetno ime za njeno, verjetno bo ta,  ali kar  obe Urški imele slovenske potovalne dokumente.

 

Svoj obisk na jugu Afrike pa danes končuje državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar, ki je sicer bolj strokovnjak za južni Balkan. Za uspešnost njegovega diplomatskega potovanja po mojem garantira kakšen bivši študent v času rajnke »yuge« sedaj pa visoko v Bocvanski politiki.

 

Klakočar Zupančič je med pogovori v parlamentu v Kigaliju izpostavila, da si državi delita vrednote.

“To pomeni tudi, da lahko odpremo vrata za poslovanje, izmenjavo znanja, zlasti na področju varstva okolja in spodbujanja človekovih pravic. Od vas se lahko naučimo, kako spodbujati pravice žensk in opolnomočiti ženske,” je še dodala predsednica DZ. Se pravi,  da se je Urška šla naučiti nečesa kar se ne more naučiti doma oziroma na evropskih tleh.

Žbogarjevo beračenje za glasove v OZN

Na jugu Afrike medtem svoj večdnevni obisk danes končuje državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) Samuel Žbogar. Sekretar je najprej obiskal Namibijo, kjer se je srečal z namestnico ministrice za mednarodne odnose in sodelovanje Jenelly Matundu, v sredo pa se je v Bocvani pogovarjal z ministrom za zunanje zadeve Lemogangom Kwapejem.

 

Slovenija je v zadnjih mesecih okrepila diplomatske stike z afriškimi državami, ki bodo predvidoma imele odločilno vlogo pri tem, ali bo nestalna članica Varnostnega sveta ZN v obdobju 2024-25 postala Slovenija ali Belorusija. Glasovanje o tem bo v ZN potekalo 6. junija. Če je ta prozorni manever narejen za to, da bi pridobili dovolj glasov, je prozoren in v naprej neučinkovit. Edino kar je učinkovito, je zapravljanje davkoplačevalskega denarja, ki ga  v seštevku  lahko vidimo tam nekje čez pol milijona eurov za obisk juga Afrike.

Potovanje in obiski brez haska, kvečjemu z nekaj  protokolarnimi zdrsi. Dobro jim gre  četudi  ni nujno potrebno.

Vane T. Costa

Vir: sta&vtc& twitter

Foto: Twitter / UWEC

 

 

Mogoče vam bo všeč

Več v:Evropa