O urbanem čebelarjenju nekoč in danes: Gorazd Trušnovec za poznavalce in informirane laike«

Kot urban čebelar, kot certificiran  čebelar in inštruktor SČA, je bil na razpolago z svojimi dognanji, izkušnjami o čebelarjenju znotraj večjih mest, koglomeratov kjer se kljub temu da pridelati, pridelovati in uživati zdrav in neoporečen med. Predseduje društvu Urbani čebelar od leta 2014.

Čebelarjenje kot takšno ni nič novega,  je prisotno od kar obstajajo čebele in opravila, ki so povezana z njimi. Začetki segajo tam nekje od pred 8000 leti kjer je prav klasična praoblika nabiranje medu, ko so plezali po drevesih in ga čakali da se ga nakaplja.  Gleda na proučevanja teh prazačetkov in nekih grafičnih pričujočih figuralnih zaznamb, ki pravzaprav nakazujejo na  to da so dejansko ženske prve čebelarke/nabiralke medu.  Tudi danes ni nek unikum kamor spadajo samo moški ampak, po besedah Trušnovca, je dejansko zelo opazna prisotnost žensk v čebelarstvu, tako kot je to pri njih v društvu. Celo do polovice njih je žensk.

Tudi v  velikih utrdbah ali utrjenih mest so bili zaznani objekti kjer je to vidno, da se je v času pred 3000 leti, na območju današnjega Izraela najdeni panji, ki so  bili takrat izdelani iz navadne gline. Pričajočih materialov ne bi bilo če  ne bi te panje zajel  požar in je glino   še bolj »zapeklo«, da je zdržala do odkritja. To pravzaprav potrjuje, da  je prvo resno čebelarjenje bilo urbano čebelarjenje. Tam kjer so bila prva konkretna odkritja, na Bližnjem vzhodu se dan današnji čebelari na skorajda enak način.

V sodobnejšem, pravzaprav   kasnejšem času zasledimo  intenzivno urbano čebelarjenje v Amsterdamu, v 17 stoletju, takrat največjem Evropskem mestu, kjer smo priča organiziranih čebeljih vrtovih.  Slovenski začetki urbanega čebelarjenja niso posebej hudo narazen v primerjavi z Amsterdamom. O tem priča tudi  risba/plakat o ustanovitvi  akademskega združevanja na katere listine je »predimenzioniran« čebelji panj, s čimer se hoče potencirati njihova pridnost, delavnost pri grajenju akademske kariere.

O pomembnosti čebelarjenja na naših tleh  in priznanja na področju čebelarjenja ter posvečanju razvoju le tega, priča tudi imenovanje 20 maj kot svetovni dan čebel, po datumu rojstva Antona Janše, pionirja sodobnega čebelarstva. Pravzaprav je on naredil odločilni korak pri prehodu iz srednjeveškega  primitivnega  načina v sodobnega načina čebelarjenja, oziroma iz posameznih panjev v čebelarjenje v čebelnjakih. Od tam naprej je pa šlo samo progresivno naprej.

Danes  jer to enk trend, da se v velikih mestih, na mnogih mestih  na strehah poslovnih stavb postavljajo čebelnjaki. Zasledimo jih v Parizu Londonu in še kej drugje. Pr nas pa je tako da je to tudi trend da se to počne po posameznih poslovnih stavbah v korporacijah  ali večjih poslovnih stavb. Petrol bi bil tu v ospredju , pa so naredili korak nazaj ker bi morali doregistrirati dejavnost.  Na območju današnje Ljubljane znotraj »Rinke« ali obvoznice,  je skoraj 800 čebeljih družin na 125 lokacijah.

S  pomočjo današnjega gosta je bil na Igu izveden program »Čebelarjenje  z zaprtimi osebami na Igu«.  V nekaj letih se je zadeva prejela, celo tako daleč, da so se nekateri po zaključku  bivanja za zaprtimi vrati  in odhodu na prostost,  začeli resnično ukvarjati z čebelarjenjem.

Pomembno je opozoriti, da se urbanega čebelarjenja  drži fama,  da  v mestu ni v redu, da je onesnaženo in podobno. Kor meni Trušnovec, je pravzaprav zanimivo, da  se je pi vseh analizah pokazalo, da je pridelan  in iztočen  odličen, raznovrsten  in prvorazreden. In to  s poudarkom, zaradi biodverzifikacije-raznovrstnosti dreves in ostalih primernih raslih, ko sodijo v »jedilnik« pri  paši mestnih čebel.

Celjani se lahko pohvalimo, da samo mesto v daljšem vremenskem obdobju skrbi da rastline, tudi tako,  da  vsak leto posadijo raznovrstna medovita drevesa. Pa še ostalega »materiala« v naravnem okolju ne ob zmanjkalo. O tem in še čem v zvezi z urbanem čebelarjenju bo tekla in mora teči beseda kontinuirano. V Pokrajinskem muzeju Celja imajo posluh in interes da to približajo občanov. Koristno in poučno početje v prid vseh nas.

Vane T. Costa

Foto: Tegov