Zakaj Milan Kučan ne bi smel postati častni občan Murske Sobote?!

Pišem kot občan mestne občine Murska Sobota, ki ga rdeča oblast, na čelu z vidnim funkcionarjem SD in županom Aleksandrom Jevškom, tako kot ne druge Sobočane, ni vprašala, s čim si je Milan Kučan, nekadnji šef slovenske komunistične partije in nekdanji predsednik predsedstva in predsednik Slovenije, zaslužil da postane častni občan mojega mesta. Mestni svetniki, sicer tisti, ki imajo v žepu izkaznice SD, Levice in romski svetnik, so predlog župana Aleksandra Jevška podprli, proti je bilo le nekaj glasov žal šibke opozicije, nekateri mehkejši so se raje vzdržali. 

Menda je predlog za Kučanovo imenovanje pripravil župan Aleksander Jevšek, v kar močno dvomim, četudi sodi v sam vrh stranke SD. Po moje je predlog napisal dolgoletna desna roka Milana Kučana, tako rekoč “dopredsednik” Marjan Šiftar, ki pozna celotno Kučanovo partijsko genezo. In obrazložitev, zakaj Kučanu naziv častnega občana, se bere kot predlog za najvišje partijsko priznanje v času komunistične države.

Le nekaj ocvirkov za ponazoritev: Skoraj 30 let po demokratičnih spremembah, osamosvojitvi, v letu 2020 predlagatelj med drugim kot pozitivno dejstvo omenja, da je bil Kučan “mladokomunist!” V letu 2020!  A je lahko komunistična preteklost vrednota, za katero bi se v letu 2020 podeljevale plakete ali postavljalo spomenike. Srečanje z aktivnimi člani partije je mnogim Sobočanom ostalo v spomin predvsem po zlu in trpljenju, ki je temu sledilo.

Katere naj bi bile torej zasluge Milana Kučana, ki bi opravičevale naziv?  Murski Soboti, ki bi ji lahko Milan Kučan kot nekdanji vodja komunistične partije dejansko pomagal, a je raje dopustil, da so tovarne, kot so Mura, Pomurka itd. propadale ena za drugo. Konfekcijski gigant Mura: Milan Kučan ji je “pomagal” tako, da je vselej, ko je prišel na obisk, pustil vrata prtljažnika odprta za vsak primer, da so lahko spravili obleke zanj in za Štefko. Tudi hrvaški predsednik Stipe Mesič se je v Muri oblačil praktično zastonj, Društvo slovensko hrvaškega prijateljsta gospoda Dimca je plačevalo po 70 evrov za vsak gvant. In ko je šla Mura rakom žvižgat, je Milan Kučan za 10 evrov kupil belo majico z napisom “rešimo Muro.”

Zato lahko mirno Kučanovemu vplivu pripišemo odgovornoost, da je v mestu in pokrajini ohranjal značaj kolhozne organiziranosti, katerega osnovni cilj ni bila modernizacija gospodarstva, ampak v manj razvitem gospodarskem okolju ohranjanje zadostnega števila od države odvisnih tovarn in nizko produktivnih delovnih mest. Te so služile predvsem lastni promociji in političnemu delovanju.

Župan Jevšek v obrazložitvi priznanja tudi zapiše velike zasluge Milana Kučana ob lanskem praznovanju 100 letnice priključitve Prekmurja matici Sloveniji. Vodenje priravljalnega odbora je župan Aleksander Jevšek izsilil pri ostalih pomurskih županih, Kučan je prevzel tudi skoraj 200 tisoč evrov težko malho za kritje stroškov praznovanja. Tudi njegovi hčerki je iz tega na tla padlo nekaj drobtin. Sicer pa mu je uspelo odstraniti katoliško cerkev, soboško škofijo in škofa dr. Petra Štumpfa pri aktivnejšem sooblikovanju vsebine praznovanja, čeprav je zavedna prekmurska duhovščine predstavljaja praktično vse ključne akterje tistega časa. Še več, tik pred 100 letnico so škofu Štumpfu v duhu velikih pokov sprožili veliko afero, s katero so želeli diskreditirati škofa in cerkev. Z granitno gmoto, delo akademskega kiparja Mirsada Begič, je Kučan zamudil duh časa. Na granitni kocki imenovani spomenik, tako brezimensko domujejo silhuete glav in čakajo na čas, ko jim ne bo potrebno zreti, v osrednji simbol komunizma na Trgu zmage tovariša Lenina. 

Še nekaj ocvirko iz razlage za priznanje, ki naj je spisal rdeči soboški župan dr. Aleksander Jevšek, v kar dvomim in se nagibam k temu, da je avtor Marjan Šiftar.

Pa poglejmo razlago za priznanje v letu 2020: 

“Že v gimnazijskih letih v Murski Soboti je bil vsestransko aktiven in tak je bil tudi med studijem, v mladinski in studentski organizaciji. Prevzemal je vse pomembnejse in odgovorne dolznosti v slovenskem in tudi jugoslovanskem politicnem zivljenju. Med drugim je bil predsednik ZMS, clan sekretariata CK ZKS, sekretar RK SZDL, predsednik Skupscine SRS, clan Predsedstva CK ZKJ. Kljucna prelomnica v karieri Milana Kucana je bila funkcija predsednika Predsedstva CK ZKS. Ta je pomenila zmago “mladokomunistov oz “prenoviteljev” naravnanih k demokratizaciji druzbe, spostovanju clovekovih pravic in lovljenju koraka z razvitim zahodnim svetom pod skupnim imenom “Evropa zdaj” in aktivnim soustvarjanjem “slovenske pomladi”, ki je ob prizadevanjih za preureditev dotedanje jugoslovanske federacije, krepitvi demokratizacije in civilne družbe ustvarila osnove za prehod v večstrankarski sistem in tranzicijo ter za volitve aprila 1990, na katerih je bil Milan Kucan izvoljen za predsednika Predsedstva Republike Slovenije in po osamosvojitvi, dvakrat se za Predsednika RS.”

Se kaj takega zapiše kot vsebina predloga za naziv častnega meščana, razen če sta župan Jevšek ali pa Marjan Šiftar ocenila, da gre pri Murski Soboti za komunistično enklavo!? Tudi kakšna laž pade v tekstu, ko zapišejo, da se je po izvolitvi za predsednika Predsedstva Kučan  tudi aktivno zavzel za spravo. Kaj pa proslava ob razglasitvi dneva državnosti? A ni tam ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar ostal brez možnosti, da nagovori zbrane, ali se ni nekaj podobnega ponovilo na prvi spravni maši.

Ali ni Milan Kučan jasno in glasno govoril, da samostojna Slovenija ni njegova intimna opcija, ali ni z vednostjo Milana Kučana kot predsednika predsedstva JLA pred 30. leti razorožila slovensko TO, ko je oblast prevzela prva Demosova vlada. Ali ni zaradi tega proti Milanu Kučanu vložena kazenska ovadba zaradi veleizdajstva. A niso vse afere, povezane z demokratičnimi procesi v Sloveniji, povezane z Milanom Kučanom, njegovim omrežjem in Udbo, politično policijo, ki je bila odgovorna Zvezi komunistov. 

Pobuda, da se Milan Kucan razglasi za častnega občana Mestne obcine Murska Sobota je vec kot utemeljena, pa zapiše Jevšak! “Z njo bo Mestna obcina Murska Sobota izrekla priznanje in zahvalo svojemu nekdanjemu obcanu in se vedno tesno povezanemu prijatelju, drzavniku in politiku za vse velike zasluge za slovenski narod, drzavo, njen razvoj in blagostanje njenih drzavljanov ter za vse, kar je v mnogoterih pogledih prispeval k razvoju Murske Sobote in Mestne obcine Murska Sobota ter Prekmurja, njihove prepoznavne in spostovane identitete.” Katere zasluge in za katweri mnogoteri razvoj je pri Murski Soboti zaslužen Milan Kučan!?

Kučanove besede, pred 29. leti, da “so nocoj dovoljene sanje, jutri pa je nov dan,” vse bolj meso postajajo, tudi v obliki častnega občanstva Murske Sobote, ki ga bo prejel ta petek. Ta madež si mesto, moje mesto ne zasluži!

Boris Cipot