[ZAHTEVA ZA SKLIC NUJNE SEJE] Prenehanje funkcije predsednika Računskega sodišča zaradi opravljanja pridobitne nadzorne dejavnosti

Načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo ni namenjeno institucijam, ki so nosilke oblasti, temveč je namenjeno preprečevanju zlorabe oblasti, ki gre vselej na račun ljudstva oziroma na račun pravic posameznika. V svoji temeljni funkciji torej varuje posameznika v razmerju do države. Zato mora sistem državne oblasti kot celote delovati s pomočjo sistema zavor in ravnovesij, s katerim vsaka posamezna veja oblasti vpliva na drugo in jo omejuje, na drugi strani pa do določene mere omogoča medsebojno sodelovanje. V sodobnih ustavnih sistemih obstajajo tudi organi in organizacije, ki jih po njihovih organizacijskih značilnostih ne moremo uvrstiti v eno od treh vej oblasti. Ti organi in organizacije imajo v ustreznih ustavnih sistemih nesporno veliko mero samostojnosti v razmerju do katerekoli klasične veje oblasti, zaradi svojih ustavnih funkcij pa imajo pomemben vpliv na delovanje sistema zavor in ravnovesij. Eden izmed takšnih organov je Računsko sodišče (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-57/06 z dne 29. 3. 2007).

Neodvisen položaj določene ustavne institucije je sestavljen iz neodvisnosti institucije kot celote in iz individualne neodvisnosti članov te institucije. Individualna neodvisnost posameznikov se nadalje deli na funkcionalno, organizacijsko in materialno neodvisnost. Funkcionalni vidik se nanaša na neodvisnost članov te institucije pri opravljanju svojega dela.

Eno od temeljnih jamstev neodvisnosti določene institucije je materialna varnost njihovih članov, saj je zaradi omejitev povezanih z nezdružljivostjo funkcije možnost iskanja dodatnih virov zaslužka zelo omejena. Materialno neodvisnost članov terja tudi narava njihovih odločitev in dejstvo, da so zaradi opravljanja svoje funkcije lahko izpostavljeni različnim političnim in drugim pritiskom. Ustrezen sistem nagrajevanja je nenazadnje pomemben tudi z vidika zagotavljanja videza neodvisnosti članov navzven, saj to krepi javno zaupanje v neodvisnost take institucije. Neodvisnost članov ustavnih institucij je tudi predpogoj za njihovo nepristranskost v konkretnih postopkih in s tem za kredibilnost same institucije in zaupanje javnosti v njeno delovanje (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-60/06, U-I-214/06, U-I-228/06 z dne 7. 12. 2006).

ZRacS-1 določa več pozitivnih in negativnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati člani računskega sodišča, da lahko svoje delo opravljajo pošteno, vestno in nepristransko. Pozitivni pogoji morajo biti izpolnjeni pred imenovanjem za člana računskega sodišča in tudi ves čas izvrševanja mandata, negativni pogoji pa morajo biti izpolnjeni bodisi pred imenovanjem bodisi med izvrševanjem mandata.

Negativne pogoje, ki morajo biti izpolnjen ves čas izvrševanja mandata člana računskega sodišča, določa prvi odstavek 16. člena ZRacS-1, in sicer član računskega sodišča v času izvrševanja mandata ne sme hkrati:

1. opravljati funkcije v državnem organu, organih lokalne skupnosti, politične stranke ali sindikata;

2. delati v državnem organu, organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnih pooblastil;

3. biti član v organu vodenja ali nadzora gospodarske družbe, gospodarske javne službe, sklada, zavoda ali zadruge;

4. opravljati kateregakoli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije (med drugim v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZIntPK ne sme opravljati pridobitne dejavnosti nadzora v gospodarskih interesnih združenjih).

V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZRacS-1 je član računskega sodišča lahko predčasno razrešen samo v naslednjih primerih:

1. če Državnemu zboru predloži izjavo, da odstopa;

2. če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti;

3. če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;

4. če ne izpolnjuje več pogojev za člana računskega sodišča;

5. če ne ravna v skladu z zakonom in ustavo.

Iz javno dostopnega Poročila o upravljanju Mednarodne nogometne zveze (v nadaljevanju FIFA) iz leta 2016 izhaja, da je bil Tomaž Vesel 6. julija 2016 imenovan za vodjo neodvisnega Odbora za revizijo in skladnost (v nadaljevanju Odbor), katerega glavna naloga je zagotoviti popolnost in zanesljivost finančnega računovodstva FIFA ter pregled računovodskih izkazov, konsolidiranih računovodskih izkazov in poročila zunanjih revizorjev. Kot vodja Odbora Tomaž Vesel opravlja tudi funkcijo vodje Pododbora za nadomestila (v nadaljevanju Pododbor), ki določa pravila za določanje nadomestil v FIFA. Tomaž Vesel je za svoje šestmesečno delo v Odboru in Pododboru v letu 2016 prejel 125.000 ameriških dolarjev (približno 103.700 evrov). To dejavnost še vedno opravlja, kar je razvidno iz letnih poročil FIFA ter za to prejema letno plačilo (samo v letu 2019 je prejel 246.000 USD).

Glede na navedena ustavnopravna izhodišča in splošno znana dejstva Mandatno-volilni komisiji na podlagi 201. člena PoDZ-1 predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednji sklep:

Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da na podlagi 112. člena PoDZ-1 glasuje o naslednjem sklepu:

Državni zbor ugotavlja, da je poklicni funkcionar Tomaž Vesel 6. julija 2016 z imenovanjem na mesto vodje neodvisnega Odbora za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi začel opravljati pridobitno dejavnost nadzora, ki glede na prvi odstavek 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in 3. točke prvega odstavka 16. člena Zakona o računskem sodišču ni združljiva s funkcijo predsednika računskega sodišča, in ni pridobil dovoljenja za opravljanje dejavnosti namenjene pridobivanju dohodka in premoženjske koristi v skladu s četrtim odstavkom 26. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato mu na podlagi šestega odstavka v povezavi s 4. točko prvega odstavka 10. člena Zakona o računskem sodišču preneha funkcija predsednika Računskega sodišča RS.

Kakšno je vaše mnenje, je čas da Tomaž  Vesel zapusti Računsko sodišče ?!

Vir: SDS.si