Z odstranitvijo Franca Kanglerja je največ izgubil Maribor

Pred vrati hiše mariborskega krivosodja, Okrožnega sodišča v Mariboru, kjer je zadnjih šestih letih kot obdolženec presedel marsikatero uro, je nekdanji mariborski župan Franc Kangler pripravil tiskovno konferenco, na kateri je predstavil pravnomočni sklep Višjega sodišča, ki je ustavilo vse kazenske postopke v primeru »ptičja hišica in zemljišče pravoslavne cerkve in drugi«. Ta primer se je po sodiščih rolal kar šest let, po tistem, ko su mu v spektakularni policijski akciji na domačiji v Zimici, v katero je bilo vpetih preko 100 piolicistov in kriminalistov, celo policijski helikopter, zapleniuli ptičjo hišico, v kateri je bila varnostna kamera. Za neumorne policijske preiskovalce naj bi bila ptičja hišica s kamero dokaz Kanglerjeve koruptivnosti pri oddaji brezplačnega internetnega omrežja v Mariboru. MC Line so ta primer v kazenski ovadbi poimenovali mariborski tožilci, k temu pa prilepili še primer prodaje zemljišča za potrebe pravoslavne cerkvene skupnosti, ki naj bi v zameno Kanglerju obljubila glasove na volitvah. Zanimivo, razen proti Kanglerju je tožilstvo vložilo še tri kazenske ovadbe proti drugim osebam, ki pa jih je sodišče zavrnilo.

Da je pričakoval tak sklep višjega sodišča, je dejal Franc Kangler, ki sta se mu na tiskovni konferenci pridružila nekdanji podžupan in svetnik NLS v MO Maribor Milan Mikl in Željko Vogrin, predsednik Odbora 2015. »Žalostno je, da sem šest let hodil na to sodišče, dokazoval svojo nedolžnost,« ki je jasno povedal, da so bili režiserji spektakularne policijske akcije 4. maja 2011 v Ljubljani, na ministrstvu za notranje zadeve Katarine Kresal. »Vseeno  je sodišče ugotovilo, da Franc Kangler v zadevi pravoslavne cerkve, ptičje hišice in brezžičnega interneta v Mariboru ter nabave računalniške opreme za mestne redarje pa tudi v zadevi Ivana Hajnška, Milice Simonič Steiner, Mojmira Grmeka in Irene Železnik ter Radivoja Vasića, n i storil kaznivega dejanja  in da ni podlage za pregon.«

Da gre za politični konstrukt, ki ga poniglavo udejanjajo mariborska policija, tožilstvo in sodišča, je vse bolj prepričan Franc Kangler. »Da je moj traktor 37 let star bolj pomemben v tej državi in bolj zahteva po pregonu kot pa ena milijarda opranega denarja v Novi ljubljanski banki,« je med drugim  dejal Kangler in navedel kopico kazenskih zadev, sproženih zoper njega: med drugim poosredovanje pri zaposlitvi podžupanje Astrid Bah, ki se je končala s sedemmesečno pogojno zaporno kaznijo, občinsko stanovanje vedeževalke Jenžovite, ki se je končalo z umikom obtožnice. V Ljubljani pred sodniki zavrača obtožbe, da je prišel do premoženja po nezakoniti poti. »A  Franc Kangler ne sme svoji hčerki nakazati 500 evrov, četudi ta dan ni opravil dviga s svojega računa, a je nezakonito, če imaš v žepu 500 evrov, pa jih daš hčerki,« se je spraševal Kangler in opozoril, kako moteč je za tožilce njegov 37 star traktoir.

Na koncu tiskovne konference se je javno vprašal, ali bo profesorica dr. Vesna Vuk Godina, ki je vodila granitno revolucijo zoper njega v Mariboru, storila nekaj podobnega v Jankovičevi Ljubljani. »Ta oseba, h kateri je v procesiji prišla tudi Vesna Vuk Godina, župan Jankovič sedaj v Ljubljani  uvaja nove radarje, ki za razliko od mariborskih hkrati regostrirajo štiri prekrškarska vozila!«

Franc Kangler je opozoril tudi na številne kršitve ustavno zagotovljenih človekovih pravic, ki so mu bila kršene v policijsko tožilskem pregonu, ko so med drugim tudi brez odredbe preiskovalnega sodnika uporabljene posebne metode zbiranja podatkov, ali pa se je pod odredbo podpisala neka tretja oseba in ne preiskovalni sodnik. Serijo kršitev je Kjangler doživel tudi v samih sodnih obravnavah, ko so mu odrekli pravico, da predstavi dokaze v svojo korist oziroma nastop prič, ki bi mu govorile v prid. Do dokazanih  kršitev se je opredelila tudi varuhinja človekovih pravic.

Na koncu je Kangler še enkrat opozoril na politično ozadje sodnega pregona, kajti v času sodnih počitnic je mariborsko okrajno sodišče za julij in avgust razpisalo kar osem obravnav. »Sem morda tujec, kajti okrajna sodišča v času sodnih počitnic obravnavajo le nujne primere, v katere so vpeti tuji državljani. Zato sem prepričan, da gre v celoti za zrežiran proces,« za kar pa doslej še nihče ni odgovarjal.

boris cipot