Avtor Vsi koristni učinki divjega kostanja
Jesen nam je prinesla zrele divje kostanje, ki padajo na suho jesenko listje.
Kostanj velja za enega najbolj priljubljenih jesenskih darov narave. A če se boste sprehajali po gozdu, poleg pravega naberite tudi divji kostanj. Sicer ni primeren za uživanje, a je vsestransko uporaben in izjemno zdravilen. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj receptov za domače pripravke iz divjega kostanja.
Poznamo več vrst divjega kostanja – rod Aesculus obsega med 20 in 25 vrst listavcev in grmov, a pri nas je najbolj razširjen navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum), ki izvira z Balkana. V Srednjo Evropo ga je prinesel zdravnik in botanik Karl Clusius, ta pa ga je dobil od turškega sultana v dar ob slovesu. Danes divji kostanj gojijo v zmernih legah po vsem svetu, pri nas ga najdemo večinoma v parkih, v drevoredih, na mestnih trgih in tudi na kakšnem domačem vrtu.
Drevo zraste do 35 metrov visoko, odvisno od vrste, cvetovi so beli z rožnatimi lisami in imajo obliko grozda. Cveti v maju, z rjavimi plodovi v ježicah pa nas razveseli jeseni, po navadi v prvi polovici oktobra. Krošnja divjega kostanja je okrogla in podolgovata hkrati, a jo drevo lahko v vsej svoji lepoti razvije le v primeru, če raste na samem. V mladosti raste hitro in lahko živi nekje do 200 let. Čeprav je na videz podoben pravemu kostanju, v resnici nimata veliko skupnega.
Kot rečeno, plodovi divjega kostanja niso najbolj primerni za uživanje, kar pa ne pomeni, da nam ne koristijo. Ravno nasprotno. Že Turki so se zavedali blagodejnih učinkovin plodov, zato so jih uporabljali za krmo konj, iz njih pa so izdelovali tudi sirup za zdravljenje prehlada pri konjih. Zato tudi poimenovanje ’hippocastanum – hipos’ (grško konj) ter ’kastanon’ (grško kostanj). So pa Turki divji kostanj uporabljali tudi za lepilo.
Danes je uporaba divjega kostanja, ki smo ga pri nas začeli po francoskem vzoru gojiti okoli leta 1820, zelo široka. Predvsem se uporabljajo plodovi, razne tinkture, čaje in mazila pa lahko pripravimo tudi iz skorje, cvetov in listov. Sicer so divji kostanj v zdravilne namene začeli uporabljati relativno pozno – šele v sredini 19. stoletja, a se je stara vraža, ki pravi, da trije kostanji v žepu človeka obvarujejo pred vsako boleznijo, izkazala za utemeljeno.
Divji kostanj je bogat predvsem z učinkovinami, kot so saponin escin, flavonoidi, čreslovine in steroli. Vsebuje tudi sladkorje, škrob in nekaj olja. Zagotovo ste že slišali, da je divji kostanj odlično zdravilo za žile; nič čudnega, da je saponinska mešanica escin prisotna v številni kupljenih namenskih pripravkih. Escin, ki se nahaja v semenih kostanja, namreč zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene ter ščiti pred nastankom endema. Tudi sicer mazila z izvlečkom kostanja lajšajo občutek utrujenih nog zaradi zastoja krvi v venah, zdravniki jih priporočajo kot dopolnitev kompresijskemu zdravljenju krčnih žil. A to še zdaleč ni vse …
Domači pripravki iz divjega kostanja
► Kostanjevo mazilo, ki se uporablja za zdravljenje žilnih obolenj in tudi za zdravljenje hemeroidov, lahko pripravimo tudi sami doma. Pest plodov divjega kostanja olupimo in nastrgamo, jih do rumenega popražimo na 20 dag svinjske masti ter pustimo stati čez noč. Zjutraj mešanico znova segrejemo in precedimo v manjše posodice. Mazilo je pripravljeno za uporabo. Namesto svinjske masti lahko uporabimo tudi kokosovo ali katero drugo maščobo z dodatkom čebeljega voska.
► Poleg mazila lahko iz plodov divjega kostanja pripravimo tudi olje. Plodove naribamo ter z njimi do polovice napolnimo steklenico. Zalijemo z visoko kakovostnim hladno stiskanim olivnim oljem. Pustimo stati okoli 5 tednov na sobni temperaturi, nato olje precedimo v manjše stekleničke in jih shranimo na hladno. Olje je namenjeno masaži nog v primeru težav s krčnimi žilami.
► Zelo priljubljena je tudi tinktura iz divjega kostanja. Za pripravo lahko uporabimo cvetove ali plodove. Če uporabimo cvetove, z njimi napolnimo steklenico in jih prelijemo z domačim žganjem. Tri tedne steklenico hranimo na toplem (na soncu ali ob katerem od grelnih teles), nato mešanico precedimo v temne stekleničke in jih hranimo na hladnem. Takšna tinktura je uporabna za masažo v primeru revme, pri ledvenem useku, protinu in pri obolenjih živcev, ravno tako lahko z nekaj kapljicami lajšamo želodčne krče. Če za pripravo tinkture uporabimo plodove, jih naribamo ter ravno tako z njimi napolnimo steklenico in jih prelijemo z žganjem. Po treh tednih na sobni temperaturi mešanico precedimo v temne stekleničke in jih shranimo na hladnem. Tinktura je idealna za masažo v primeru krčnih žil ali revmatskih obolenj.
► Tudi skoraj divjega kostanja ima več blagodejnih učinkovin. Iz nje naredimo prevretek, in sicer tako, da skorjo iz največ 5 let starih vej zdrobimo in jo prevremo v vodi. Nato precedimo in prevretek je pripravljen. Lahko se doda kopeli pri gangreni, pomaga pa tudi pri sončnih opeklinah, ozeblinah in ranah, ki se ne celijo dobro. Poparek lahko na podoben način pripravimo tudi iz listov, takšen pa pomaga pri izkašljevanju, predvsem v primeru bronhitisa ali astme.
► Iz svežih plodov kostanja si lahko pripravimo tudi kopel, in sicer plodove narežemo, jih prevremo in dodamo kopeli – s kuhalnico spenimo. Takšna kopel koristi pri revmatičnih obolenjih, pri povečani prostati, pri ozeblinah in celo pri putiki.
► Čaj lahko pripravimo iz cvetov – v tem primeru pomaga pri krepitvi telesne odpornosti. Lahko pa v skodelico vrele vode damo 1 žlico mlete mešanice skorje in plodov ter pustimo stati 15 minut. Takšen čaj pomaga pri belem toku, pri razširjenih in vnetih venah, pri notranjih krvavitvah in driski, uporabimo pa ga lahko tudi za obkladke.
