hranaizobraževanjekulinarikaSlovenija

Neverjetna zdravilna moč gob

»Sodobne raziskave čedalje bolj potrjujejo učinkovitost gob in njihovih izvlečkov pri zdravljenju alergij, rakavih obolenj in obolenj krvožilnega ter živčnega sistema. Zdaj že obstajajo trdni dokazi, da nekatere vrste gob krepijo imunski sistem in uravnavajo raven holesterola,« pravi prof. dr. Franc Pohleven, profesor na biotehnični fakulteti v Ljubljani in velik poznavalec gob.

Kitajski zdravilci gobe precej pogosto uporabljajo za zdravljenje nekaterih tegob. V Evropi je precej drugače. Če pri nas poznamo veliko zdravilnih rastlin, pa je uporaba gob v zdravilstvu precej redka in manj znana. A samo primer prave štorovke nam pokaže, da je vredno o gobah vedeti več. Kitajska tradicionalna medicina jo uporablja za zdravljenje bolezni pljuč, želodca, jeter, črevesja, živčevja in oči. Zakaj torej ne bi vedeli več ne zgolj o kulinarični ampak tudi o zdravilnostni vrednosti gob?

vcs
Prave štorovke

Zdravilna moč gob

Gobe so lahko tudi zdravilo. Znanost zato čedalje skrbneje raziskuje številne vrste gob. Preko 200 vrst je takšnih, ki se danes uvrščajo med “nutricevtike” – snovi, ki delujejo kot hrana in zdravilo hkrati. Tradicionalna vzhodnjaška medicina se na gobe opira že tisočletja. Japonski zdravniki pa so oblikovali koncept adaptogena. To je sredstvo, ki združuje naslednje tri lastnosti:

  1. Ni toksično in nima stranskih učinkov.
  2. Deluje na vse telo, ne le na en organ ali sistem.
  3. Na telo deluje tako, da ga normalizira.

Namen adaptogena je preventiva. Zdrava oseba utegne biti nekoč dovzetna za bolezen, zato naj ustrezno preventivno ukrepa že danes. Tako se potencialna bolezen morda nikoli ne bo pojavila.

Raziskave kažejo, da gre večina terapevtskih toničnih koristi mnogih gob na račun njihovih adaptogenih in imunsko krepilnih snovi, ki se imenujejo polisaharidi. Poleg njih so pomembni triterpeni, po zgradbi so podobni steroidnim hormonom. Ti pomagajo povečevati porabo kisika, tonizirajo telo in krepijo odpornost proti stresu.
Ocenjuje se, da se bo v prvem desetletju 21. stoletja trg za nove naravne izdelke zelo razširil. Po vsem svetu se vse več raziskovalnih skupin ukvarja s pridobivanjem medicinsko uporabnih snovi iz naravnih snovi. Veliko naporov je usmerjenih tudi v proučevanje gob in rastlin.

Bakterije in glive v prehrani

Gobe so lahko prava zakladnica hranil in imajo več zdravilnih učinkov. Čeprav se tega ne zavedamo, prav bakterije in glive prispevajo k nastanku mnogih naših živil. Če pijemo žganje, vino ali pivo, skratka katerikoli fermentirani napitek, je končni okus in videz pijače zasluga kopice mikroorganizmov. Kadarkoli postrežemo s katero od naslednjih jedi, se moramo zahvaliti množici bakterij ali gliv:

  • kislo mleko, kefir, acidofilno mleko, jogurt
  • pinjenec, vse vrste sira, sirotka
  • tofu, kislo ali kvašeno testo
  • tempeh, kislo zelje, kis iz rjavega riža …

Tako kot kvasovke in nekatere plesni, tudi užitne in zdravilne gobe spadajo med glive. Fermentacija se je na zemlji pojavila precej prej kot človek. To je proces cepitve molekul sladkorja v ogljikov dioksid in alkohol. Določeni enoceličarji so odgovorni za ta proces in ga brez človekovega posredovanja izvajajo vselej, kadar se v vodnem okolju hkrati znajdejo sladkor in kvasovke. Fermentirana živila so lahko izredno zdrava sestavina prehrane in zdravju nudijo več, kot bi se zdelo zgolj po seštevku vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki jih vsebujejo. Encimi in druge snovi, ki se razvijejo med fermentacijo, pogosto zelo koristijo zdravju – spodbujajo energijo, pomagajo prebavi, razstrupljajo, olajšujejo presnovo, delujejo protivnetno, pomlajujejo, krepijo imunost. Fermentacija olajša presnovo hrane in njeno izrabo v telesu. Bakterije, kot npr. Lactobacillus acidophillus pomagajo prebavljati in asimilirati zaužita živila. Mlečna kislina iz fermentirane hrane pomaga uničiti gnilobne bakterije, ki lahko izzovejo lenost črevesja in zaprtje. Fermentirana hrana pogosto vsebuje veliko vitamina B12, pomembnega hranila, ki se sicer najde le v hrani živalskega izvora. Telo praktično ne more tvoriti tega vitamina, zato ga moramo nujno dobivati s hrano. Glive, kot npr. Aspergillus oryzae pomagajo pri fermentaciji sojine paste in omake. Gliva opravi prvi korak razgradnje beljakovin v enostavnejšo obliko, tako da jih lažje absorbirajo tudi ljudje s šibkimi prebavili in tisti, ki jim primanjkuje aminokislin lizina in treonina.

Bakterije in glive kot zdravila

Eden največjih dosežkov v razvoju zdravil je nedvomno odkritje antibiotikov. Tudi tukaj so osrednjo vlogo igrale bakterije in glive. Sodobno antibiotično zdravljenje se je začelo leta 1928, ko je neka primes pri raziskovanju mikrobiološke kulture bakterij le-te uničila. Primes je bila gliva Penicillinum notatum. Zamisel, da je mogoče plesni uporabljati proti okužbam, ni bila nova. Davna ljudstva so pogosto polagala plesniv kruh, plesnivo sojino skuto ali podobno na rane, ki jim je grozilo, da se bodo okužile.

Povsod po svetu še naprej iščejo nove in boljše antibiotike, predvsem zato, ker so povzročitelji bolezni na mnoge antibiotike že postali imuni. Raziskovanja so zato usmerjena v preučevanje naravnih snovi, ki bi imele boljši učinek. Kaže, da so ključne snovi polisaharidi. To so naravni sladkorji rastlinskega porekla, ki imajo zapleteno sestavo in delujejo zdravilno, zlasti na imunski sistem. Obilo polisaharidov je v žitih, stročnicah, zelenjavi in zeliščih. Pri zdravilnih gobah so polisaharidi vezani na beljakovine. Polisaharidi so po velikosti in teži podobni bakterijam in uveljavljeno je mnenje, da tudi zato sprožijo imunski odziv. Med lastnostmi polisaharidov in beljakovinsko vezanih polisaharidov so:

  • antibiotično delovanje
  • protivirusni učinki
  • zniževanje krvnega tlaka
  • zniževanje koncentracije maščob (lipidov) v krvi
  • protitumorsko delovanje

Poznavalci pravijo, da gre protitumorsko delovanje polisaharidov na račun:

  • zaviranja rasti rakastih celic
  • spodbujanja celic T in naravnih celic ubijalk
  • povečevanja tvorbe interlevkina-1 (limfocitnega aktivatorja)

Zaradi aktivnih dejavnikov, ki imajo široke možnosti v medicini, so mnoge gobe učinkovita pomoč za zdravljenje okužb, gripe, sladkorne bolezni, bolezni srca in imunskih motenj. V gobjih polisaharidih je veliko hitina, posebnega polisaharida, ki ga človeško črevo težko prebavi. Da s hitinskimi ovojnicami obdane celice sprostijo hranila, je treba gobe pred zaužitjem skuhati oz. kako drugače termično obdelati.

Gobe kot adaptogeni pa pomagajo tudi pri premagovanju stresa. Stres dramatično vpliva na splošno fiziološko delovanje in ima izrazite učinke na organe, organske sisteme in celice. Tako kronični stres privede do sprememb v telesnih kemičnih dogajanjih, do težav s srcem in ožiljem, visokega krvnega tlaka, razjed (ulkusov), oslabitve imunskega odziva in številnih drugih, zdravju škodljivih sprememb. Če stresa ne zaustavimo, lahko z boleznimi in pospešenim staranjem okvari telo. Seveda je zelo pomembno, da se naučimo stres zmanjšati in obvladovati. V pomoč so lahko tudi zdravilne gobe, ki pomagajo sprožiti nadzorni odziv na stres. Adaptogeni, ki delujejo na celični ravni, telesu pomagajo v obdobjih stresa. Eden od ključnih razlogov, da gobe delujejo kot adaptogeni, je velika količina naravnega germanija – snovi, ki uravnava imunski sistem in ga najdemo v mnogih gobah. Poleg tega spodbujajo imunski sistem tudi polisaharidi in beljakovinsko vezani polisaharidi. Strokovnjaki menijo, da ti imunostimulatorji delujejo tako, da povečajo dejavnost makrofagov (posebna vrsta belih krvnih celic, ki so znane po svoji sposobnosti, da pogoltnejo in uničijo klice – napadalke, npr. bakterije, glivice in viruse). Makrofagi in nekatere druge bele krvne celice (fagociti) veljajo za prvo telesno obrambo proti različnim vrstam okužb. Med številnimi koristnimi učinki adaptogenov je izboljšanje:

  • energije in vzdržljivosti
  • imunske odpornosti
  • okrevanja
  • spanja
  • splošne moči
  • fiziološkega ravnovesja
  • dobrega počutja
  • zbranosti in osredotočenosti
  • tolerance na stres
  • storilnosti

 

Najprej so odkrili penicilin … Gobe imajo zagotovo velik potencial kot naravna zdravila z neznatnimi neželenimi stranskimi učinki. Mogoče jih je uporabiti kot prehransko dopolnilo ali kot zdravilo, poudarja prof. dr. Franc Pohleven. »V Evropi smo se začeli tega zavedati šele po letu 1928, ko je škotski bakteriolog Alexander Fleming odkril penicilin – čudežno zdravilo (antibiotik) iz glive (Penicillium notatum). Doslej je rešilo na milijone ljudi in življenja brez njega si sploh ni mogoče predstavljati. Zaradi pridobljene odpornosti proti penicilinu pa zdaj med glivami iščemo nove snovi z antibiotičnim učinkovanjem. Druga zelo pomembna učinkovina iz gob so ergot alkaloidi. Proizvaja jih gliva rženi rožiček (Claviceps purpurea), ki okužuje žita, predvsem rž. Na podlagi ergot alkaloidov so razvili zdravilo Redergin, ki vpliva na kontrakcijo žil in tako uravnava krvni pritisk ter ustavlja krvavitve,« pojasnjuje profesor.

Prof. dr. Franc Pohleven

vir: https://upokojen.si/pratika/gobe-kot-zdravilo/

Mogoče vam bo všeč

Več v:hrana