Škodljivi miti o (pre)hrani

Med ljudmi krožijo številni miti, ki nimajo prav nobene verodostojne podlage. V nadaljevanju povzemamo tri mite glede prehranjevanja in bolezni srca in ožilja, ki so pogosti tudi med srčno-žilnimi bolniki. Kaj upoštevati namesto mitov? Načela uravnotežene prehrane.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Hrana na našem krožniku ima izjemno pomembno vlogo za naše zdravje in dobro počutje. Če se nekdo prehranjuje uravnoteženo in skrbi za dovolj gibanja, ga tak življenjski slog pomaga varovati pred številnimi kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost.

Čeprav se smrtnost zaradi teh bolezni v zadnjih 30 letih zmanjšuje, se število srčno-žilnih bolnikov povečuje – predvsem na račun staranja prebivalstva.

V velikem deležu je znižanje umrljivosti posledica napredka medicine in v bistveno boljšem zdravljenju, pomemben delež pa prispevata tudi preventiva in zdrav način življenja. Zato je pomembno zavedanje, da ni nikoli prepozno, da s spremembo prehrane in življenjskega sloga prispevamo k izboljšanju svojega zdravja.

Čeprav je res, da so nekatere okvare srca ali srčnih arterij lahko nepopravljive, so raziskave pokazale, da lahko z zdravo prehrano (po potrebi skupaj z zdravili) preprečimo nadaljnje okvare in celo izboljšamo delovanje srca in ožilja.

Mit # 1: če jemljete zdravila za zdravje srca, to pomeni, da lahko jeste, kar želite

Zdravila lahko pomagajo pri obvladovanju nekaterih bolezni srca, vendar pa na te bolezni pogosto pomembno vpliva tudi to, kaj jemo.  Visok holesterol in visok krvni tlak sta delno ali v celoti posledica nezdrave, pretirano mastne, sladke in hranilno manj ustrezne prehrane.

Zakaj bi se torej prehranjevali tako, da bi se vam zvišal krvni tlak ali holesterol in bi za nadzor potrebovali več zdravil?  Ustrezna prehrana ima ključno vlogo pri obvladovanju tovrstnih zdravstvenih težav, lahko tudi pomaga pri preprečevanju nastanka raka in demence.

Mit # 2: jajca škodujejo zdravju srca

Jajca so pogosto (neupravičeno) na slabem glasu zaradi njihove vsebnosti holesterola. Eno veliko jajce vsebuje med 180 in 250 mg holesterola. Vendar raziskave  potrjujejo, da ima holesterol, ki ga zaužijemo iz hrane pri večini ljudi razmeroma skromen vpliv na raven holesterola v krvi. Naše telo namreč večino holesterola biosintetizira samo, le slabo četrtino pa doprinese holesterol iz prehrane.

Na vrednost holesterola v krvi imajo zato večji vpliv drugi dejavniki, kot je na primer prekomeren vnos nasičenih maščob.  Ker so jajca dober vir beljakovin, imajo relativno nizko energijsko vrednost in vsebujejo veliko pomembnih vitaminov in mineralov, jih je priporočljivo vključevati v prehrano. Vodilo pri njihovem uživanju pa naj bo zmernost.

Mit # 3: za zdravje srca je najboljša prehrana z nizko vsebnostjo maščob

Zmanjšanje uživanja živil, ki vsebujejo nasičene maščobne kisline in zlasti transmaščobe, je pomembno za zdravje srca, vendar pa iz prehrane ni smiselno izločiti vseh maščob.

Transmaščobne kisline lahko do določene mere nastanejo v jedeh, ki se pripravljajo pri visoki temperaturi (nad 120 ° C) – najdemo jih lahko v slaščicah, piškotih, ocvrtih, praženih in pečenih jedeh.

Dokazano je, da transmaščobne kisline najbolj zmanjšujejo »dobri« HDL holesterol in povečujejo »slabi« LDL holesterol, zato veliko prispevajo k aterosklerozi, posledično višanju krvnega tlaka, boleznim srca in ožilja, presnovnemu sindromu, diabetesu tipa 2 ter drugim boleznim.

Pravzaprav lahko zdravju koristne maščobe, kot so mononenasičene in polinenasičene maščobe (na primer omega-3 maščobne kisline), pozitivno vplivajo na zdravje srca. Te maščobe najdemo v živilih, kot so oljčno in repično olje, mastne ribe, oreški, semena in avokado.

Poleg zdravju koristnih maščob ima za zdravje srca pomembno vlogo tudi prehrana, bogata s prehranskimi vlakninami in antioksidanti. A tudi pri uživanju zdravih maščob naj velja načelo zmernosti. Poraba vseh maščob v prehranjevanju je namreč v prehrani Slovencev še vedno prevelika.

Prav tako izbirajmo načine priprave hrane, pri katerih je možnost tvorbe škodljivih transmaščob čim manjša:

1. Več kuhajmo in dušimo. Uporabljajmo več kuhanja, dušenja pri čim nižji temperaturi.
2. Zabelimo šele na koncu. Jedi rajši zabelimo na koncu priprave.
3. Pripravimo, nato zaužijmo sveže. Jedi zaužijmo hitro po pripravi in ne pogrevajmo večkrat.
4. Bodimo zgled svojim otrokom. To naj velja tudi, ko se prehranjujemo izven doma – čeprav dunajski zrezek in pomfrit v večini slovenskih gostiln predstavljata osnovni otroški meni, spodbujamo bolj zdrave izbire.

vir: https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/skodljivi-miti-o-pre-hrani-2023-08-24?fbclid=IwAR3hPsDIfIz07Zahugm6VpnCvb0LwqZQw7rd_r9zE8ENkt4agcYJbDX1mbs