VIDEO: Romana Tomc: Slovenski pokojninski sistem je zapleten in nevzdržen, kot rešitev SDS zagovarja demografski sklad

Da bi kaj več zvedeli o tem, o pasteh, različnih razlagah, pasteh na katere naletijo tisti  ki ga vzdržujejo, če ga, nam je Romana Tomc dodala nekaj  njenih videnj te problematike, snovi, za katere  ima vsekakor več kot dovolj izkušenj, da tem področju in seveda na področju socialne politike. Pravzaprav je dobršen del svoje  kariere v politiki ali ob njej namenila socialni politiki in posledično temu pokojninam in  sistem po katerem se pride do njih.

Ali to gre gladko, v pravo smer, ali pa z ah hoc ukrepi zapolnjujejo nastale vrzel, sistemskih rešitev v smislu stalnosti, dolgoročnosti pa še ni. Tudi za to tega ni, ker je to mnogo bolj komplicirano, kompleksno in z znanjem in kompetencami povezano delovno področje.

          

Kakšen je pravzaprav slovenski pokojninski sistem?

Pravzaprav je naš pokojninski sistem izredno zapleten.  Ob koncu septembra je število upokojencev v Sloveniji  zanašalo 620 759 oseb s tem statusom.  V to številko so zajeti: starostni, invalidski, družinski in vdovski. Pravo število dobimo, ko odštejemo  prejemnike družinski pokojnin, ki jih prejemajo otroci po umrlih staršev.

»Za naš pokojninski sistem je potrebno vedeti koliko njih dejansko vplačuje v pokojninski sistem. Naš pokojninski sistem je tako imenovani pretočni, kar pomeni da pokojnine ki jih dobivajo upokojenci niso  rezultat vaših  vplačil na vaš pokojninski račun , iz katerega  po koncu delovne dobe po 40 letih  potem koristite, ampak se vsa ta vplačila takoj uporabijo za tiste upokojence ki prejemajo pokojnino sedaj.  Pravi vplačniki so tisti iz gospodarstva, javnemu sektorju prispevke plačuje država.  Plačnikom iz gospodarstva je 694  tisoč«, je bila jasna Romana Tomc v navajanju, ki krojijo razmerje med aktivno delovno populacijo, ki vplačuje v pokojninsko blagajno in številu prejemnikov iz pokojninske blagajne.

Razmerje med prejemniki in vplačniki  je 1:1 čeprav uradna vladna statistika navaja 1:1,54 tudi zato, ker upošteva zaposlene v javnem sektorju.  V spodobnih evropskih državah da nastopi kriza v pokojninski blagajni ko razmerje med prejemniki in zaposleno populacijo pade na manj kot 1:4, iz česar izhaja, da je naš pokojninski sistem  v krizi.  “Poleg zapletenosti in nejasnosti pa je slovenski pokojninski sistem tudi nevzdržen. Razmerje med prejemniki pokojnin in vplačniki prispevkov se slabša, ustreznih sprememb ni na vidiku. Na to, kot tudi na številne druge izzive, nas vsako leto opozarja tudi Evropska komisija. Zdi se mi zelo krivično, da vlada Marjana Šarca ljudem ne pove odkrito, kaj nas na čaka. Napovedi so jasne, ohlajanje gospodarske rasti pomeni dodatne finančne pritiske na pokojninsko blagajno«, je opozorila Romana Tomc.

Naša pokojninska blagajna ni izravnalna, čeprav pravijo da je. Da to počnejo tako kot počnejo in da zgleda kot da je izravnalna, je kriv obstoječi zakon  po katerem kadarkoli zmanjka denar,  vlada pa poseže po dodatnem denarju, ki ga vzame drugim. S takšnim načinom pokrivanja v naslednji treh letih lahko pride do kolapsa pokojninske blagajne.  Zelo »dobro« obvladajo sitem delitve »bonbončkov« v obliki  letnega dodatka , ki je zelo draga stvar in nevarno početje za pokojninski blagajno. Poledice so nevarne, ampak njihova  politična kratko vidnost povezana z neveščostjo  jim je mnogokrat v napoto, žal na škodo vzdržnosti pokojninske blagajne.

Kje pa vidimo rešitve oziroma kako bomo rešilo to nevzdržno in nevarno stanje slovenskega pokojninskega sistema?

Najprej, nujno odpraviti in popraviti trenutni  odmerni odstotek. Ker v danem trenutku je skoraj  enak socialni podpori  in drugim transferjem k niso utemeljene  z  delovno dobo in stratusom zaposlenega. Pravično in pošteno  za pokojnino je da je odvisna od vplačanih prispevkov. Odpraviti je treba razloge ki pripeljejo do  diskriminatornega   razmerja med  pokojninami žensk in moških.

Ena od rešitev  je bil tudi v mesecu maju predstavljen predlog Slovenske demokratske stranke o Slovenskem demografskem skladu: “S prodajo državnega premoženja in delom dobička državnih podjetij bi polnili pokojninsko blagajno. Predlog v državnem zboru ni bil sprejet, je pa takrat vlada obljubila, da bo svoj predlog zakona predstavila še v letošnjem letu. Sklad bi bil dodatek, dodatni vir, ki bi na nek način vplival da stabilnejšo pokojninsko blagajno. Sicer pa njegovi učinki ne bodo vidni in občuteni kmalu, ampak čez leta, v polni meri čez deset let. Ampak tudi svojega še niso pripravili kaj šele sprejeli.  Velja , glede Demografskega sklada pogledati pri drugih, ki to imajo in  prenesti na naše razmere. To ni nič narobe, če funkcionira oziroma daje učinke. Veliko je treba delati na tem, da bo čim več vplačnikov v blagajno, kar predpostavlja tudi ukrepe  za zaustavitev bega možganov in skreirati inovativno zaposlovalno  politiko, ki bo mlade zadržala doma za dalj časa, ne pa izšolati jih in pozabiti nanj.”  Kot sama pravi: »Nismo edini, ki se soočamo s to problematiko. Ogromno idej in enostavnih rešitev bi lahko dobili le s pogledom okoli nas,” opozarja Romana Tomc. “Novi predlogi sprememb pokojninske zakonodaje omogočajo upokojencem, da bodo lahko, poleg prejemanja pokojnine, hodili tudi na delo. To se mi zdi dobro. To, da bi mladi zaradi tega težje prišli do zaposlitve, pa je le umetno ustvarjanje medgeneracijskega konflikta. Primer dobre prakse iz tujine je na primer mentorska shema, ki rešuje to vprašanje.”

Neizpodbitno je, da trenutna vlada mora spremeniti odnos oziroma postaviti svoje državljane na prvo mesto in ne stvari reševati z lahkoto,  za kar potrebuje ogromno denarja. Kot je primer pokritja bančne luknje v višini 5 mlrd  EUR, kar je vlada tudi storila, za zapolnitev  blagajne, kar je  mnogo bolj vitalno za življenje občank in občanov, pa ne.  Tukaj se premleva do onemoglosti, črpav je letni proračun pokojninske blagajne nižji, okoli 4 milijarde EUR.

         

Žal, Šarčeva vlada spremembe zadržuje, ali jih ne zmore pripraviti in speljati ali pa kratkovidnost, ki jo kaže trenutno vladajoča politika na dnevni bazi. Upajmo da ne za dolgo. Edini in naglavni greh je  odnos do pokojninske blagajne, kjer se neskončno veliko blefira, administrira in igra interes za razrešitev vrzeli, in ne intervenira.

“Slovenski pokojninski sistem potrebuje celovito prenovo in ne le všečnih popravkov. Krivic ne smemo popravljati z novimi krivicami. Največja krivica pa ostaja to, da pokojnine postajajo socialni prejemki, njihovi prejemniki pa socialni problem.” je za konec povedala  današnja gostja Romana  Tomc.

Čimprej tem bolje!

Vane K. Tegov