Veste zakaj ameriške volitve potekajo ob torkih ?

Ameriški volivci se na prihajajočih volitvah soočajo s težko odločitvijo na eni najbolj diskutabilnih volitev v novejši zgodovini. Odločiti se morajo, ali bodo ponovno izvolili Donalda Trumpa, ki je ena najbolj kontroverznih osebnosti na svetovnem političnem prizorišču, ali pa bo v tekmi za 46. predsednika ZDA zaupal demokratskemu kandidatu Joeju Bidenu.

Ameriški volilni sistem je zelo zapleten in samo štetje glasov ne odloča o zmagovalcu.

Obstajajo še druge stranke

ZDA so specifične po tem, da je predsednik hkrati šef države in šef vlade, kar ga ločuje od mnogih drugih držav na svetu, zlasti v Evropi, kjer sta ti dve funkciji običajno ločeni. Tako ima predsednik ZDA tako zakonodajno kot izvršilno oblast.

Čeprav sta dve največji stranki v ZDA demokratična in republikanska, ustava določa obstoj drugih strank, vendar uživajo veliko manj priljubljenosti med prebivalstvom. Tretja največja stranka v ZDA je Libertarijanska stranka, imajo pa tudi druge manjše stranke, kot sta radikalno desničarska ustavna stranka in Zeleni, ki promovirajo okoljske pravice, participativno demokracijo, pravice LGBT in ekosocializem.

Od večjih ideoloških sprememb sredi prejšnjega stoletja v dve največji stranki Demokratska stranka velja za levico, torej Liberalno stranko, Republikanska stranka pa za desnico, torej Konservativno stranko.

Po drugi strani Libertarian Party spodbuja kapitalizem prostega trga, posameznikove svoboščine in omejitve glede velikosti in obsega vlade.

Mnogi se sprašujejo, zakaj sta ti dve stranki tako prevladujoči na ameriškem političnem prizorišču. Eden od odgovorov je, da je ameriški politični sistem postavljen tako, da dve veliki stranki vedno prevladujeta, saj se mesta v kongresu in glasovi za predsednika podelijo po metodi, da zmagovalec dobi vse. Kandidati, ki kandidirajo za kongres, morajo dobiti največ posameznih glasov za izvolitev.

Tretje stranke niso konkurenčne, ker nagrade za poraz ni, tudi če dobijo 15 ali 25 odstotkov glasov. Zaradi tega volivci izbirajo kandidate, ki bodo najverjetneje zmagali, stranke pa si prizadevajo razširiti svojo privlačnost na polovico volilnega telesa ali celo več.

Delegati so razporejeni sorazmerno iz vsake države

V ZDA so volitve razdeljene na nadomestne volitve, tako imenovane primarne volitve, na katerih so kandidati izvoljeni, da zastopajo svojo stranko na predsedniških volitvah. Tako je Biden na tokratnih volitvah premagal 28 kandidatov, ki so na predvolilnih volitvah kandidirali pred Demokratsko stranko.

Te volitve potekajo v vsaki zvezni zvezni državi posebej, ZDA pa glede tega izstopajo, ker volivci volijo delegate, ki bodo glasovali za kandidate, medtem ko v drugih državah po svetu stranke in njihovi najvišji člani izberejo kandidata, ki jih bo zastopal.

Glede na tak sistem se vsi strankarski kandidati mesece pred volitvami podajo na volilne kampanje, obiščejo zvezne države in organizirajo shode, da bi privabili čim več volivcev.

Na predvolilnih volitvah ne glasujejo sami za kandidate, temveč za delegate. Delegati so sorazmerno razporejeni iz vsake države in svoje glasove prenašajo na strankarske konvencije, kjer so uradno premeščeni med predsedniške kandidate. Na teh konferencah je bilo napovedano, kdo bo končni kandidat stranke za predsedovanje ZDA.

Uradno gre za enak postopek za takratnega predsednika, vendar se še nikoli ni zgodilo, da bi nekdanji kandidat med volilnim postopkom zamenjal sedanjega predsednika iz svoje stranke.

Takšen izziv je letos prestal tudi Donald Trump, ki pa ga je njegova stranka pri nominaciji vseeno podprla. Volilna udeležba na zadnjih volitvah leta 2016 je bila 55,5-odstotna, kar je več kot 138 milijonov ljudi v ZDA.

Drugi dnevi niso bili primerni

Volitve v Ameriki so vedno prvi torek po 1. novembru. V devetdesetih letih 20. stoletja je vsaka država določila svoj datum volitev, ki je posledično povzročal kaos pri štetju glasov.

Vlada je nato leta 1845 sprejela zakon o uskladitvi in ​​poenotenju datuma volitev. Ker so bile ZDA takrat večinoma kmetijska družba, so bili kmetje večino leta zaposleni s sajenjem in pobiranjem pridelkov.

Začetek novembra je bil pravi čas za glasovanje, saj je bila letina končana, vremenske razmere pa so bile dovolj ugodne za potovanje na volišča v času, ko so še jahali konje ali kočije.

Govorilo pa se je tudi, kateri dan naj bi bile volitve. Dva dni v tednu sta bila nesprejemljiva. Večina Američanov je bila pobožnih kristjanov, zato so nedeljo postavili kot dan za počitek in verske dejavnosti.

Sreda je bila na mnogih območjih tržni dan, ko so kmetje prodajali svoje pridelke v mestu. Poleg tega je bil včasih zaradi primitivnih oblik prevoza potreben en dan potovanja.

Če ljudje ne bi mogli izkoristiti nedelje ali srede kot dneva potovanja, potem to pomeni, da dan volitev ne more biti niti ponedeljek niti četrtek. In tako je bil torek sprejet kot najboljša možnost.

Razlog, zakaj je bil izbran “torek po prvem ponedeljku”, je bila želja, da se prepreči možnost, da bi dan volitev padel  1. novembra. Ta dan je veljal za neugodnega, ker ga kristjani označujejo za dan vseh svetih in tudi zato, ker so trgovci običajno vzeli prvi dan v mesecu za dokončanje knjigovodstva.

V sodobnem času veliko Američanov nasprotuje temu načinu določanja datumov volitev, ker je torek delovni dan in zelo malo jih dela kot kmetje. Ne glede na to imajo Američani v večini zveznih držav priložnost glasovati predčasno. Volivci lahko svoj glas pošljejo tudi po pošti.