Z ustrezno držo je vašim sklepom in mišicam prizaneseno dodatno nezaželeno obremenjevanje, kar posledično omogoča življenje brez prezgodnjih sklepnih obrab in morebitnih bolečin. Sedenje v nepravilnem položaju za računalnikom ali med uporabo telefonov vas sili k usmerjanju pogleda navzdol, kar spodbuja razvoj vzorcev slabe drže in povečano fleksijsko ukrivljenost hrbtenice.

BISTVO JE V GIBANJU

Le nekaj korakov po prostoru ter vaja ali dve med vsakodnevnim več urnim sedenjem prinaša pozitivne odgovore telesu. Na tak način poskrbite, da se trebušne mišice ne polenijo, metabolni procesi aktivirajo, možgane pa napolnite z dodatnim kisikom.

Zato že sedaj mislite na vsakodnevno telesno vadbo, ki vam bo pomagala ohranjati telo v kondiciji, s čimer boste krepili zdravje in ohranjali zbrane misli. Med najpomembnejše težave zaradi nepravilnega sedenja namreč spadajo bolečine v hrbtenici, saj jo med sedenjem večino časa silite v neustrezne položaje.

_{^{KAKO PRAVILNO SEDETI? TAKO, DA ČIM MANJ OBREMENJUJETE HRBTENICO. TO POMENI, DA SE MORA STOL PRILAGODITI IN ČIM BOLJ PODATI TELESU, HRBTENICA IN MEDENICA NAJ BI BILI PODPRTI, RAMENA PA SPROŠČENA.}}

Bistvenega pomena je ergonomično oblikovano delovno okolje, ki povečuje vaše delovne sposobnosti in pozitivno vpliva na počutje.

SEDETI, STATI, LEŽATI ALI SE GIBATI

Stoječ položaj med delom oz. preživljanjem prostega časa za računalnikom ni več nekaj nenavadnega. Razlog, da se posamezniki odločajo za stoječ položaj ni le v tem, da preveč časa presedimo (za računalniki), temveč tudi, ker se vse več ljudi sooča s slabo držo in t. i. tehnološkim vratom (sključena ramena in nagib vratne hrbtenice naprej).

Menjavanje položajev med delom iz sedečega v stoječe je pomembno z vidika kardio vaskularnega in mišično skeletnega sistema. Zato so postale popularne mize s tekaško stezo in mize, ki se raztegnejo v višino, ob katerih se lahko učite ali delate za računalnikom stoje. Kolikor tak način dela osebi ustreza, da ostane zbrana je odvisno od posameznika do posameznika.

Gibanje (v delovnem ali učnem okolju) je praktično vedno zaželeno, vendar najdite takšno, ki vam ustreza, da ostanete zbrani.

Krajši aktivni odmori imajo lahko več prednosti, kakor neprestano menjavanje položajev med delom, saj se v času aktivne pavze posvetite samo sebi in odmislite delo, kadar pa delate ste z mislimi le pri tisti stvari.

_{^{DOKAZANO JE BILO, DA NAJ BI KRATKI AKTIVNI ODMORI IMELI UGODEN UČINEK NA RAVEN GLUKOZE IN INZULINA V KRVI, SKORAJ TOLIKO KOT 30 MINUT GIBALNE AKTIVNOSTI V ENEM KOSU, POVE AJDA KOLMANČIČ, DIPL. FIZIOT.}}  

VSAKIH 30 MINUT NA NOGE

Po dolgotrajnem sedenju se sami navadno že avtomatsko premikate in naredite kakšen raztezni gib. To je instinktivno dejanje, ki je posledica že predolgega neprekinjenega sedenja, ali sedenja v neustreznem položaju. Zato je pomembno, da poskrbite za načrten premor in razgibate svoje telo.

Že nekaj minutni premor vas lahko navda z novo energijo in uspešnejšim nadaljevanjem dela. Učenje v enem položaju, sedečem ali ležečem je priporočljivo prekiniti vsakih 30 minut ter globoko vdihniti in se raztegniti. Naj bo to sprehod po stanovanju ali na teraso na svež zrak ali vaja za sprostitev in razgibanje telesa.

Prikazane so 4 vaje, ki pripomorejo k aktivaciji najbolj obremenjenih predelov telesa zaradi dolgotrajnega sedenja.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

SE TUDI VI UČITE V POSTELJI

Če sodite med tiste, ki se najlažje učijo v postelji ali na sedežni ni s tem ni nič narobe. V tem primeru še pogosteje menjavajte položaje, kot pri sedenju. Kratkotrajno ležanje na trebuhu s slonenjem na komolcih ima lahko celo pozitiven vpliv na hrbtenico, saj se ta giba v smeri ekstenzije oz. iztega, kar spodbuja tudi joga. Govorimo o kratko trajajočih položajih (do 10 min), nobeno pretiravanje ni zaželeno.

V pomoč so vam lahko številni pripomočki – mizice, vzglavniki, blazine z naslonjalom za roke, ki vam olajšajo učenje v postelji ali na kavču. Kljub udobnemu položaju je pomembno, da si vzamete kratke in aktivne pavze ter spremenite položaj telesa in se razgibate.

Pri uporabi prenosnih računalnikov je pomembno, da jih odložite na primerne trdne površine, ki preprečujejo nevarno sevanje ter povečano segrevanje v vašem naročju.

TRIK, KI JE PRIJAZEN HRBTENICI 

Pogosto imamo slabo navado sedenja na stolu z zvrnjeno medenico nazaj in sključenimi rameni.  Hrbtenico tako postavljamo pod večjo napetost, kar skozi čas lahko vodi do poškodb medvretenčnih ploščic, mišic in ligamentov.

Kakšne oblike naj bi bil pisalni stol?

1. Stol mora imeti dobro ledveno oporo iz naravnih materialov, ki omogočajo pretok zraka.
2. Stol naj bo višinsko nastavljiv.
3. Sedež naj bo kratek in pri kolenih nekoliko ukrivljen ter polnjen s kvalitetnim polnilom.

V kolikor takšnega stola nimate si lahko pomagate z nekoliko večjo kopalno brisačo, ki jo zvijete v svitek in jo podložite pod ledveno krivino. Tako brez težav dobite ustrezno podporo za hrbtenico ter jo hkrati postavite v pravilni položaj.

Strokovnjakinja: Ajda Kolmančič, dipl. fiziot., Fizioterapija z Ajdo

vir: https://www.mestomladih.si/splosno/clanki/sedite-pokonci/