Vane K. Tegov: Kdo vse gre v Bruxelles – jugoslovanski sindrom močno prisoten med volivci!?
Volitve za poslanke in poslance v Evropski parlament so končane. Imena so tudi znana. Glede na liste in kandidate, porazna! Zdelo se je kot nabor kandidatov za neko drugoligaško športno tekmovanje, celo manj resno . Kot da sploh ni pomembno, kdo je na listi, ampak čigava je to lista in kdo jo kreira oziroma komu nagajajo (tukaj mislim da najbolj lastnemu narodu) in kaj bi s svojim morebitnim izborom dosegli zoper lastne ljudi in ne za njih. Seznam list je vseboval pretežno »izbiro« z rdečimi odtenki, mogoče celo s sivim odtenkom( pri DESuS-u).
Izvoljeni (ali pod nujno potrjeni) so namreč naslednji: mag. Irena Joveva , dr. Klemen Grošelj, dr. Milan Brglez, mag. Tanja Fajon, poleg ustaljenih in tradicionalnih imen iz desne sredine kot je do sedanja praksa in jo zastopajo dr. Milan Zver, Romana Tomc, Franc Bogovič in Ljudmila Novak, vsi z najmanj enim mandatom do sedaj v Bruslju. Zadnji štirje pravzaprav naredijo vse, da Slovenija sploh ostane aktualna in zaznavna po nečem pozitivnem.
Za prva štiri imena je skupno to, da na njihovih diplomah poleg delno modificrane kratice, velja da je to FDV, zelo komunistična, socialistična in levo radikalna valilnica režimskih kadrov od leta 1961 do danes kljub spremembi sistema, glav pa na žalost še ne. Ali se bo to kdaj zgodilo, mislim spremembe tudi v glavah slovenskih državljanov, volivcev namreč? Moje videnje ne seže tako daleč, da bi videlo ali zaznalo trend sprememb. Sprememba, ki je zaznavna pa je, da se z tovrstnim, raznarodovalnim trendom srečujejo in imajo težave v Franciji, Nemčiji, na Švedskem, na Finskem, v Združenim kraljestvu.
Kaj je pripravilo, prisililo volilno telo pri nas in v prej omenjenih državah do takšnega stanja in posledično temu do tako poraznega rezultata za Evropo?
Pri nas gre predvsem za krepitev in v določenih segmentih družbe utrditve tako imenovanega yugo sindroma. Predvsem pri sestavljanju list in želji po »zastopanosti« celotnega spektra »eks yu bratov in sester«, danes (papirnato, formalno) enakopravnih državljanov Slovenije. Namen seveda jasen in prozoren. Pridobitev volivcev z poreklom iz nekdanjih republik s igranjem na njihova čustva da bi le kdo od »njihovih« uspel. Volivci si tako in tako po oddanem glasu ne morejo premisliti. Do naslednjič. Do naslednjega izigravanja . Volilnega in siceršnjega. Posebej, če je kandidat ali kandidatka iz sredine, ki je nekoč bila ( in je še) Jugoslavija v malem.
Primer Jesenic in primer Irene Joveve. Odraščala ob sarmi, pindžurju in ajvarju, predstavljala pa bo Alpsko in srednje evropsko tradicionalno katoliško Slovenijo. Ali pa preostali trije. Z znanstvenimi nazivi iz področij iz splošne ljudske obrambe, mednarodnih odnosih s specializacijo na neuvrščenih ali pa žurnalistka z poznavanjem medrasnih odnosov, s poudarkom na zaščiti neevropskih skupin v Zahodni Evropi. In ti štirje bodo v tropu socialističnih ter ALDE( ne verige trgovin v Nemčiji kjer pretežno kupujejo Turki) liberalnih poslancev v Evropskem parlamentu, ki bodo uzakonjali predpise, ki bodo še bolj naklonjeni raznarodovanju evropskih držav in razgrajevanju vsega tradicionalno evropskega. Sama misel se zdi grozljiva ali pa vsaj izzove nelagoden in tesnoben občutek . V zahodni Evropi, Francija, Združeno kraljestvo in do določene stopnje Nemčije, to počnejo že nekaj časa, delajo namreč na ekvilibristiki med interesi lastnih narodov in ekonomske nuje ali tihih dogovorov njihovih najvišjih predstavnikov, da počnejo nekaj z dolgoročnim »pozitivnim » učinkom, kot je naseljevanja ljudi iz območij kje rimajo popolnoma drugačne civilizacijske navade. Mnogo bolj intenzivneje poteka ta proces v državah kot so Švedska in Finska, kje se slika skoraj nasilno in počez spreminja v prid tujerodnih ljudstev v škodo in na škodo domačih prebivalcev oziroma teh, ki si bili vedno tam doma. Ko pa so ugotovili da je hudič šalo vzel pa računajo, da jih bodo neutralizirali s tem, da izberejo »njihovega« in ga imajo za »zastopnika« njihovih interesov. Pri nas jim je to uspelo z Ireno Jovevo, ki bo grela srca Yugo-Slovencev, delala pa bo sramoto vsem nam spodobnim Slovencem ne glede na poreklo, ko bo govora o kakšni resni problematiki in reševanjem le te na podlagi kompetenc in ne liste na kateri je bila izvoljena. Dolgoročno prisotnost tega Yugo sindroma lahko prinese škodljive posledice, jih še celo stopnjuje, v kolikor ni že prišlo kritične točke. V marsikaterem delu Slovenije že dosega to stopnjo. Sedanji situaciji in notranji konstelaciji sil želim čim manj uspeha pri vprašanju dodeljevanja pravic na ravni manjšin ter njihovih morebitnih predstavnikov v zakonodajnih telesih. Bog ne daj!
In kakšno je zdravilo in možna terapija za nastalo razmerje v slovenskem volilnem telesu, ki je prepojeno, prekrvavljeno z napačno krvno skupino za zastopanje slovenskih interesov doma in Bruxellesu oziroma v Evropi!
Delati na tem, da se slovenski plebs, ljudstvo zbudi iz letargije, pomanjkanja kakršnega koli zanimanja za lastno usodo oziroma prepuščeni drugim, da jo določajo in krojijo v njihovem imenu. Dokler je še čas, ki ga pa pravzaprav ni veliko, za obrniti trend drugače in v smeri navzgor. Ljudem je potrebno vrniti vero vase in v lastni narod. Ozaveščati. V lastne tradicionalne vrednote, vrednote njihovih staršev in starih staršev, vrednote ki so nastale tukaj na teh naših današnjih tleh. Brez vsiljevanja vrednot, ki so popolnoma nezdružljive z tistim, ki prihajajo in s tistim kar prinašajo s seboj oziroma tisto kar se nam vsiljuje. Za to moramo imeti svoje predstavnike ki jih moramo izbrati sami. Tradicionalna desnica in nje predstavniki in zagovorniki vrednot, ki k njej sodijo, ima nalogo, ki bo odločilna v naslednjem obdobju. Od tega je odvisno ali pade vse do sedaj tradicionalno doseženo in se za vselej poslovimo od Slovenije in Evrope kot smo jo do sedaj poznali. Krščanske Evrope in Evrope Evropejcem v njihovih nacionalnih držav združenih v močno in trdno Evropsko unijo z skupno obrambo in politiko navzven ter spoštovanja vseh pozitivno naravnanih ljudi, ki želijo soustvarjati sodobno Evropo ter ustaviti vse kar ni v sožitju z zapisanim ali celo v hudem nasprotju z pričakovano našo tradicionalno na krščanstvu temelječo Evropo.
Vane K. Tegov