KmetijstvoSlovenijaVečŽivljenje

V našo prehrano vključujmo slovenski krompir

Gorenjski pridelovalci imajo v skladiščih še več kot štiri tisoč ton kakovostnega slovenskega krompirja lanske letine. Potrošniki smo ključni, saj lahko s povpraševanjem po slovenskem krompirju in z nakupi pripomoremo k pozitivni spremembi. Na eni strani si zagotovimo lokalni, v bližini pridelan krompir višje kakovosti, hkrati pa pomagamo našim pridelovalcem in pripomoremo k razvoju lokalne ekonomije. Ne pozabimo – najboljše imamo doma!

Ob pojavu velikih presežkov slovenskega krompirja v skladiščih smo se pogovarjali z direktorjem Kmetijske zadruge Cerklje, Mirom Jenkom, ki je pojasnil razloge za trenutno situacijo in povedal mnogo pomembnih informacij o slovenskem krompirju in o tem, zakaj je vredno posegati po njem.

Spoštovani, kot posledica kriznih razmer zaradi epidemije covid-19 v Sloveniji ostajajo večje količine neprodanega krompirja. Lahko malo podrobneje opišete situacijo?

Neprodani krompir v tem času ni običaj, zlasti v zadnjih letih, ko Slovenija ni več samooskrbna, in je res nenavadno, da so količine neprodane. Vzrokov za to je več. V letu 2020 se je zgodilo več stvari, ki so vodile do tega rezultata. Letina je bila zelo dobra in so bili pridelki veliki, vendar ne samo v Sloveniji, ampak tudi v celotni Evropski uniji. Hkrati pa je bila zaradi korona razmer poraba določenih izdelkov iz krompirja manjša. Zlasti na primer v industriji čipsa in pomfrija, saj ni bilo številnih dogodkov in prireditev. Poleg tega so bili zaprti številni javni zavodi, ki so prav tako večji odjemalci. Tako je tudi krompir, ki je bil namenjen za predelavo, pritisnil na trg jedilnega krompirja.

Slovenski trgovci dajejo na police tisto, kar se prodaja, in slovenski potrošniki kupujejo z očmi. V letu 2020 so se tako na policah znašle velike količine tujega krompirja lepega videza, vendar ne smemo zanemariti, da je ta krompir škropljen z namenom, da ostane čim lepši. Dodelan je s sredstvi, ki preprečujejo kalitev, sredstvi, ki opran krompir zaščitijo pred gnitjem, sredstvi, ki mu dajejo blesk in podobno.

Tuj krompir se sicer na policah znajde lep, opran, sijoč, ampak da se to doseže, je potrebnih veliko tehnoloških ukrepov in zlasti kemije. Pri slovenskem krompirju je drugače, saj tuja zakonodaja omogoča uporabo bistveno več fitofarmacevtskih sredstev kot pri nas.

Kakšna pa je sicer kakovost slovenskega krompirja?

Kakovost slovenskega krompirja je dobra. Vprašanje je, kaj pod kakovost razumemo. Tuj krompir se sicer na policah znajde lep, opran, sijoč, ampak da se to doseže, je potrebnih veliko tehnoloških ukrepov in zlasti kemije. Pri slovenskem krompirju je drugače, saj tuja zakonodaja omogoča uporabo bistveno več fitofarmacevtskih sredstev kot pri nas. S temi sredstvi je torej mogoče na police postaviti lep krompir. Toda kakovost je mnogo več kot le to. Pri pravi kakovosti je pomembno tudi, kako je krompir pridelan, na primer v lokalnem okolju in z bistveno manj fitofarmacevtskimi sredstvi. Lahko rečem, da je slovenski krompir s tega vidika zelo kakovosten.

Kaj bi izpostavili kot ključne prednosti za potrošnike, kadar se odločijo za nakup slovenskega krompirja?

Pri slovenskem krompirju potrošniki dejansko vedo, da ne prepotuje tisoče kilometrov, da je pridelan v bližini in z manj kemije. Izredno pomembno je tudi, da je slovenski krompir pridelan skladno z zelo strogimi normativnimi predpisi in zahtevami. Poleg tega je pomembno tudi zavedanje, da z nakupom slovenskega krompirja podpiramo naše, slovenske pridelovalce in lokalno ekonomijo.

Pri slovenskem krompirju potrošniki dejansko vedo, da ne prepotuje tisoče kilometrov, da je pridelan v bližini in z manj kemije.

Kje v Sloveniji pridelamo največ krompirja?

Največ krompirja še vedno pridelajo na Gorenjskem in Štajerskem, medtem ko se je Dolenjska v zadnjem desetletju specializirala za zgodnji krompir, ki ga tudi na ta način tržijo. Prvi mlad slovenski krompir je torej na policah zelo zgodaj.

Je pri nas ugodna klima za gojenje krompirja in ali tudi to vpliva na njegovo kakovost?

Slovenija ima absolutno dobro klimo za pridelavo krompirja. Krompir potrebuje tudi kakovostno zemljo, ki jo prav tako imamo. Slovenski kmetje so zmožni stoodstotno poskrbeti za samooskrbo s slovenskim krompirjem, seveda, če ga bodo potrošniki izbirali.

Glavni odločevalec, kaj se bo prodajalo, ni komercialist v nekem trgovskem podjetju. Glavni odločevalci smo mi – potrošniki in na nas je odgovornost, da izbiramo slovenske vreče krompirja.

Na kakšen način je najlažje priti do slovenskega krompirja? Kje naj ga potrošniki poiščejo?

V vseh trgovinah je na razpolago tudi slovenski krompir. Možnost je tudi nabave pri lokalnih pridelovalcih. Ponudniki slovenskega krompirja so zbrani tudi na Zemljevidu ponudnikov lokalne hrane.

Je pa hkrati izredno pomembno še nekaj. Glavni odločevalec, kaj se bo prodajalo, ni komercialist v nekem trgovskem podjetju, ki naroči večje količine krompirja, saj on preprosto naroča tisto, kar se najbolj prodaja.

Glavni odločevalci smo mi – potrošniki in na nas je odgovornost, da izbiramo slovenske vreče krompirja. Več, kot nas bo počelo to, več bo na policah slovenskega krompirja.

vir: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/slovenski-krompir-naj-bo-nasa-prva-izbira/?fbclid=IwAR3n45b9UQtbmeZaXy2VivXbMlPfDDX8LYOLjA6hAATA-3STX8j7OnZoSxk

mib

Mogoče vam bo všeč

Več v:Kmetijstvo