V Celju egoizem odpihnil listo

Vroče, žgoče in pekoče. In to še v  enem dnevu. Po izteku zadnjega roka 28. oktobra 2018 za  ugotovitev ali so vse kandidature za župane, liste za svetniške kandidate uradno potrjene, zavrnjene ter da zadostujejo vsem  uradnim zakonskim in  administrativnim kriterijem , je Občinska volilna komisija v Celju  v ponedeljek,  29.10 tudi uradno zavrnila listo Odprto Celje za vse tri celjske volilne enote, potrdila pa je le njihovega županskega kandidata Sandija Sendelbaha.

Predstavnik te liste-gibanja Odprto Celje ter najbolj izpostavljeni »primus inter pares«( prvi med enakimi)Sandi Sendelbach kljub že poprejšnjim prijaznim in benevolentnim namigom,  da spremeni in prilagodi naziv predlagatelja liste za samo listo, ker  ni v skladu z zakonom je ostal pri svojem. Občinska volilna komisija pa odločila po določilih.
Tukaj se izpostavlja eno vprašanje. Ali je takšen pristop primeren in ali bo to vplivalo tudi na preostali potek predvolilnih snidenj? Ali bodo taisti, ki bi bili naklonjeni tej listi svoje delovanje relativizirali  ali po  domače, ostali razočarani ter zadržani do vsega dogajanja  ali pa bodo artikulirali svoja mnenja kako drugače.

Da bi bila kupica polna grenkega pelina in šla  malo čez,  bo sam pobudnik  gibanja zadevo zaradi prizadetega ega peljal na Ustavno sodišče. Preostali del politične scene in predvolilnega lonca, po šahovsko preigravajo partijo, ki roko na srce, pelje v bolj ali manj v simultanko. V kolikor ne bo več hitropoteznih turnirjev na izpadanje s kasnejšimi kombinacijami.   Del predlagateljev list, poleg že poprej izpostavljenega, so ostali z nepopolnimi listami, Eni zaradi lastnih pomanjkljivosti pri administraciji (Levica, Celjska neodvisna lista), drugi zaradi omejenega števila tekmovalnih »grl« (SNS, DD) ter na koncu koncev tudi skrajnega lokalnega vpliva in omejene prisotnosti.

Kako je s preostalim delom ozračja, ki bi naj vplivalo na odločanje in odločitev  občank in občanov?

Pota vpliva na bodoče počutje volivcev so različna. Eni nas gledajo med vožnjo, druge gledamo mi v skoraj vsakem križišču ali na kandelabrih visoko  nad našimi glavami, tretji presenetijo v nabiralniku med ostalimi reklamami, četrti nas presenetijo med odpiranjem družabnih omrežij.  Nekateri že izurjeni pa se gredo svojih scenarijev. Eni imajo svoje dnevne »podokničarje« redno in vedno nameščene, drugi ob kakšnem jesenskem opravilu priredijo zabavo, tretji imajo glede na dneve, ki prihajajo, pogosteje komemoracije pred kakšnimi »ploščami« in vsako leto obnavljajo vence, ki že nekaj let visijo zaprašeni in podelani od ptičev…Zgodi se celo to, da eden od kandidatov za župana prilepi celotno kolumno iz časopisa Delo kar na svoj profil, pa kar bo pa bo, potem se pa zavzema za nekaj…

Za stisk roke je še čas? Stisk roke, iskreni in iskrivi pogled je potreben vsak dan!

Vane K. Tegov