Trgovinski pogovori med EU in ZDA: EU parlament za zaščito evropskih interesov

Ameriški protekcionizem

Zaradi protekcionističnih in nacionalističnih politik ameriškega predsednika Trumpa so trgovinski odnosi med EU in ZDA na preizkušnji. Pogovori o čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP) so bila tako ob koncu leta 2016 popolnoma ustavljena.

Trumpovo uvedbo dodatnih carin na jeklo in aluminij je Evropski parlament označil za nedopustno in v nasprotju s pravili svetovne trgovinske organizacije (WTO). Poslanci so prav tako izrazili zaskrbljenost glede carin na španske olive, ki so jih Američani uvedli januarja 2018.

Napetosti so se še dodatno zaostrile, ko je predsednik Trump lani v imenu nacionalne varnosti zagrozil z uvedbo dodatnih carin na evropske avtomobile. Zato je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker Trumpa obiskal v Washingtonu, kjer sta se voditelja pogovarjala o grožnjah, ki jih prinašajo trgovinske vojne, ter se dogovorila za obuditev trgovinskih pogovorov.

Evropski pogajalski mandat

Ponovna oživitev trgovinskih pogovorov bi koristila evropskim podjetjem, ki se bojijo uvedbe novih carin ali trgovinskih vojn kot posledice enostranskih ukrepov ameriške administracije.

Evropska komisija se bo v pogovorih pogajala v imenu EU, vendar pa mora njen mandat v imenu državljanov kot neposredno izvoljeno telo potrditi Evropski parlament. Poslanci bodo svoje stališče sprejeli marca, do takrat pa naj bi pogajalski mandat Evropske komisije potrdili tudi ministri držav članic EU.

Vsak izpogajan dogovor mora, preden lahko stopi v veljavo, z glasovanjem ponovno potrditi Evropski parlament.

1. februarja je parlamentarni odbor za zunanjo trgovino tako podprl začetek trgovinskih pogajan z ZDA, vendar samo pod posebnimi pogoji. Poslanci želijo zagotoviti, da so v pogajanjih primerno zastopani ključni evropski interesi:

ZDA mora ukiniti carine na aluminij in jeklo.
Stališča pogajanj morajo sloneti na širši javni razpravi, v kateri lahko sodeluje evropska civilna družba.
Carine na avtomobile morajo biti vključene v pogajanja.
Kmetijstvo ne sme biti del pogajanj.

Dosedanja pogajanja so pokazala, da se interesi Evrope in Amerike močno razlikujejo. EU želi zaščititi svojo avtomobilsko industrijo, med tem ko želi ZDA na evropskem trgu prodajati svoje kmetijske proizvode.

EU je že od nekdaj zelo zadržana do uvoza hrane iz trgov, na katerih veljajo nižji standardi proizvodnje, tako je na primer na evropskem trgu prepovedana prodaja govedine, ki vsebuje hormone, ali pa piščancev, ki so očiščeni s klorom.

Nemški poslanec Bernd Lange (S & D), predsednik odbora za mednarodno trgovino, je ob tem povedal: »Situacija se je v zadnjih letih močno spremenila. Nova ameriška administracija ima tudi novo trgovinsko strategijo, ki temelji na dveh stebrih: s protekcionističnimi ukrepi pritegniti investicije nazaj v ZDA in omejiti vpliv Kitajske.«

V takem okolju mora tudi Evropa jasno obraniti svoje interese. »Ob tem pa ne pozabljamo na naše principe: ustvariti želimo trgovinski sistem, ki temelji na dogovorjenih pravilih. Dogovori, ki jih sprejemamo, morajo temeljiti na jasnih pravilih, ne na surovi moči.«

V takem okolju mora tudi Evropa jasno obraniti svoje interese. »Ob tem pa ne pozabljamo na naše principe: ustvariti želimo trgovinski sistem, ki temelji na dogovorjenih pravilih. Dogovori, ki jih sprejemamo, morajo temeljiti na jasnih pravilih, ne na surovi moči.«

Nemški poslanec Bernd Lange, predsednik odbora za mednarodno trgovino

Pretekli zapleti: banane in govedina

Evropa in Amerika sta se sicer v preteklosti že večkrat zapletali v trgovinske vojne.

V enem izmed najodmevnejših primerov so ZDA v svetovni trgovinski organizaciji podprle latinskoameriške države v njihovi tožbi proti EU, ki je na svoj trg banane iz Afrike, Karibov in Pacifike spuščala pod ugodnejšimi pogoji kot latinskoameriške. Izkazalo se je, da za ameriškim stališčem stojijo domači interesi, saj imajo ameriške korporacije monopol nad proizvodnjo banan v latinski Ameriki.

ZDA in Kanada sta EU tudi tožili, ker unija na svoj trg zaradi zdravstvenih razlogov ni spustila govedine z vsebnostjo hormonov. Spor so stranke rešile leta 2012, ko je EU povečala kvote za uvoz govedine brez hormonov iz ZDA in Kanade.