Trenutno najpomembnejše – balkoni in terase

V tej covid-dobi ljudje spet odkrivamo pomembnost naših balkonov in teras. V mnogih mestih se ljudje zberejo na balkonih in terasah v veliki množici. Na ta način si dajejo pogum ali pa se zahvalijo tistim, ki skrbijo zanje, predvsem zdravnikom in osebju v bolnišnicah.

A zakaj nas tako navdihujejo? Balkoni so bili vedno pomembni arhitekturni detajli na fasadah mnogih hiš, dvorcev in gradov. Narejeni so zato, da nas spomnijo, da se je vedno pomembno ozreti tudi »navzven« in ne samo »navznoter«. Da se ne zapiramo le v svoje mikro-okolje, temveč se tudi odpremo in sodelujemo z makro-okoljem. Ta naše kolektivno navdušenje nad balkoni izvira iz njihove edinstvene pozicije in simbolike prehoda. So mejni prostor, ki združuje zasebno in javno življenje. Je prostor, kjer spoznavamo menjajoči se ritem mestnega življenja.

V zadnjem času je to še posebej pomembno, saj okoliščine od nas zahtevajo, da ostanemo doma, da se zapremo in ločimo od preostalega sveta. Balkoni in terase so tako postali še bolj prostor za komunikacijo z zunanjim svetom, da ne rečemo s preostalimi člani naše človeške vrste. Postali so del socialnega zbiranja, torej so nadomestilo za kino, gledališče, plesno dvorano, gostilno in celo za nogometni stadion. Italijani so na njih prepevali svojo nacionalno himno, popularne pesmi in skandirali gesla. Njihova ideja se je bliskovito razširila po vsem svetu.

Vendar so imeli balkoni v preteklosti druge kulturne in sociološke vzvode. Največkrat so se uporabljali za retoriko, indoktrinacijo, za združevanje in ščuvanje množic. Pa seveda še za druge stvari. Tako imate znameniti balkon iz Verone, kamor je Shakespeare postavil najbolj romantičen dogodek vseh časov v svetovni gledališki in književni umetnosti. Potem je tukaj balkon v Cape Town-u v Južnoafriški republiki, kjer je komaj iz zapora izpuščeni Nelson Mandela visoko nad množico obljubil novo poglavje v zgodovini te države. Ne smemo pozabiti na znameniti balkon v Vatikanu, s katerega papež vsako nedeljo pozdravlja in blagoslavlja vernike.

Tisoče let so bili balkoni izredno pomemben detajl v arhitekturi. Vloga se jim je v stoletjih spreminjala in se prilagajala lokalnim kulturam in običajem. Prav ti različni gradbeni stili in načini gradnje danes privlačijo množice turistov, da si pridejo ogledati balkone in terase. Menda so se prvi balkoni pojavili nekje okrog leta 3000 pred našim štetjem v Iranu, kjer so služili kot zaščita pred soncem. Zgodovinarji menijo, da so Grki okrog leta 1400 pred našim štetjem pričeli zidati balkone iz popolnoma drugega razloga. Želeli so povečati naravno svetlobo in ventilacijo v prostoru.

V starem Egiptu pa so balkonu že služili vladarjem, da so se kot v nekakšnem »gledališkem prostoru« pojavili pred svojimi podaniki. To prakso so kasneje uporabljali tudi drugi. V starem Rimu je bil »maenianum« oder na odprtem za cesarje in senatorje. A tudi kasneje so ta »oder« uporabili še drugi. Adolf Hitler je pred drugo svetovno vojno z balkona cesarske palače na Dunaju razglasil aneksijo Avstrije. Vemo, da je z balkona na Rotovžu v Mariboru dejal, da naj mu deželi Štajersko in Kranjsko spet naredijo nemški. Na koncu te vojne pa se je Winston Churchill pridružil britanski kraljevski družini na balkonu Buckinghamske palače in proslavil konec vojne.

V tem pregledu ne smemo pozabiti na Benetke. To mesto je znano po mnogoštevilnih balkonih in terasah. Arhitekti so iskali način, kako v tem stisnjenem mestu na vodi v hišo spustiti kar največ zraka in sonca. Obiskovalci s severa Evrope so očarani nad tem, saj pri njih skoraj ni balkonov zaradi ostrejše klime. Benečani pa balkone nujno potrebujejo, še posebej zvečer, da se ohladijo po vročem dnevu. Tako sedijo na balkonih, se hladijo, opazujejo ritem mesta in se družijo s prijatelji.

Prav covid-doba izolacije spet prinaša novo kulturo združevanja ljudi. V času karantene je balkon idealno mesto, da lahko kaj spodbudnega rečeš s sosedom, ki živi na drugi strani ulice. Spet se tako počutimo povezane s človeško skupnostjo. Vsekakor bi bilo potrebno to socialno druženje gojiti še naprej, ko bo prešla grozeča virusna nevarnost.

 

Pripravil Andy