Strokovna ekskurzija VSO Celje in VSO Laško na Zasavsko sveto goro.

Na ne najbolj obetaven dan, vsaj  vremensko, smo se članice in člani ter pristni domoljubi odpravili na strokovno ekskurzijo na Zasavsko sveto goro ali s starejšim imenom Sveta gora nad Litijo je 852 m visok hrib, ki se nahaja na levi strani reke Save. Tu stoji znana romarska cerkev posvečena Materi božji. Od tu se razprostira razgled po celi Sloveniji. Danes, vsaj očem ni ravno bilo naklonjeno, dano da vidijo tako daleč, pa vendar smo pa bili navdušeni in veseli, nekateri prvič, videti, zvedeti veliko, tako veliko, da smo si zaželeli ponovitev v čim krajšem času.

Romarska cerkev ima zelo dolgo ter zapleteno stavbno zgodovino. Glede na izkopanine katere so tu izkopali, sega poseljenost te vzpetine daleč nazaj. Tu naj bi še pred prvo krščansko cerkvijo stalo pogansko svetišče. Cerkev se prvič pisno omenja že leta 1250. Cerkev je bila sprva romanska, druga pa gotska. Gotsko stavbo so leta 1704 po novem okusu barokizirali. Cerkev je bila večkrat tarča strelnih udarov, zato je skozi leta doživela več obnov in z njimi gotovo tudi stilne spremembe.

 

Posebnost te cerkve je, da jo obdaja mogočno obzidje, katero je nekoč služilo za obrambo pred turškimi vpadi. Ko je turška nevarnost minila, so ga deloma znižali. Na severni strani so ga kasneje podrli, ker so potrebovali prostor za dozidavo stranske kapeli. Za obzidjem stoji zvonik, kateri je v času turških vpadov služil kot obrambni stolp. Na njem so še danes ohranjene strelne line.

Na Zasavski sveti Gori je več kot trideset let za cerkev in cerkvena poslopja skrbel Maks Kozjek, velik Marijin častilec, ki je vse od začetka Marijinih prikazovanj v Medžugorju redno romal tja. Z medžugorsko župnijo je povezal tudi Zasavsko sveto Goro, saj je postavil prvo kapelo na svetu v čast medžugorski Mariji, Kraljici Miru. Žal se je Maks Kozjek v letošnjem januarju  poslovil od tuzemskega bivanja in služenja Gospodu in odšel v večnost.

Nam, domoljubom in kristjanom  jo je približal duhovnik Miro Šlibar. Tako kot je vedno v življenju, je vsak izmed nas domoljubov poklican k temu, z da v sebi, ob sebi in  z drugimi krepi naklonjenost domovini. Zato je še z toliko večjim prizadevanjem in naklonjenostjo daroval mašo za Domovino. Domovina potrebuje daritev tako kot je sama dar. V nekaterih izmed nas je prepoznal posamezne vloge do Domovine. Tudi  o svoji vlogi in poslanstvu je spregovoril.  Je voditelj Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja (MOPZ) pri SŠK; Koordinator bolniške pastorale v ljubljanski nadškofiji (in celotni Sloveniji) in še česa. Tudi na Triglavu ga boste srečali kot “Kaplana” pri Mariji Snežni na Kredarici. Miro Šlibar, duhovnik, brat, spovednik,  ve, da za to da opravljamo svoje poslanstvo, ki nam je dodeljeno ali odrejeno, se moramo nenehno pred oltarjem domovine zahvaljevati da jo imamo, da jo imamo radi in da jo ljubimo.

Med vsemi nami prisotnimi na maši za domovino  je bilo čutiti ta odnos  do domovine kot do matere,  ki ji drugače tudi rečemo mati Domovina.  Kasneje smo  ta odnos do domovine tudi pokazali, nekaj kilometrov stran na Vačah, pravzaprav v Spodnji Slivni, kjer je Geometrijsko središče Slovenije-GEOSS, s tem, da smo  obeležili 175 obletnico  od izobešanja slovenske narodne zastave.

Vane T. Costa