Nekategorizirano

Stoletnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor

MARIBOR, 21. SEPTEMBER – Z otvoritvijo razstave, s slavnostno sejo Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor in s Svečano akademijo so danes obeležili stoletnico delovanja Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Z najvišjimi častmi je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob stoletnici ustanovitve vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju uprizoritvenih umetnosti in oblikovanju slovenske kulturne identitete. Predsednik Pahor je častni pokrovitelj slavnostne akademije ob stoletnici SNG Maribor.

 

Na slavnostni seji Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor je predsednica sveta dr. Suzana Žilič Fišer v govoru najavila, da se bosta ob stoletnici gledališča Velika in Stara dvorana preimenovali po ljudeh, ki so v njiju umetniško ustvarjali in so s svojim delom obogatili mariborsko, slovensko in svetovno kulturo. Tako se bo Velika dvorana poimenovala po Ondini Otti Klasinc in Stara dvorana po Franu Žižku.

Svet zavoda je naziv »Ambasador SNG Maribor« podelil Petru Boštjančiču, Edwardu Clugu, Danilu Roškerju in Tomažu Pandurju.

Za posebne zasluge in nadpovprečen prispevek k razvoju in delovanju SNG Maribor pa je Svet zavoda podelil priznanja Simonu Krečiču, Viliju Ravnjaku, Darku Brleku, Miru Solmanu, Dragu Prosniku in Darku Štandekarju.

 

Na Svečani akademiji so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji, in pripravile spektakularni umetniški dogodek po idejni zasnovi Edwarda Cluga, v režiji Edwarda Cluga in Valentine Turcu, dirigent je bil Simon Krečič, koreografi Edward Clug, Valentina Turcu in Johan Inger, dramaturg Vili Ravnjak, avtorica glasbenega koncepta Valentina Turcu, avtorja uvodnega dramskega dialoga Nejc Gazvoda in Aleksandar Popovski, avtor videa Tugomer Aleksandar Popovski, avtor videa Bolero Rok Predin, scenograf Marko Japelj, oblikovalec luči Tomaž Premzl, lektorica Mojca Marič. Na akademiji so nastopili igralci Maša Žilavec, Petja Labović, Davor Herga, Eva Kraš, Blaž Dolenc, Peter Boštjančič in Ksenija Mišič, operna solista Sabina Cvilak in Martin Sušnik, baletni solisti Catarina de Meneses, Ionut Dinita, Anton Bogov in Gaj Žmavc, baletni ansambel, zbor Opere in Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

O Slovenskem narodnem gledališču Maribor

V stotih letih obstoja SNG Maribor je bilo 96 rednih sezon; med letoma 1941–1945, ko zaradi vojne slovensko gledališče ni delovalo, so štiri prazne sezone. V Drami je bilo izvedenih 1028 premier, v Operi 502, v Baletu 119, skupno torej 1649 premier s približno 22.000 predstavami. Drama je delovala v vseh sezonah. Opera je pred drugo svetovno vojno delovala občasno. Kot stalni umetniški ansambel je obstajala med letoma 1922–1928 in od leta 1945 dalje. Balet je začel z rednim delom po letu 1945.

Prva uprizoritev v SNG Maribor, ki predstavlja rojstni dan gledališča, je bila 27. septembra 1919, ko so izvedli dramo Josipa Jurčiča Tugomer v režiji Hinka Nučiča, prvega upravnika SNG in prvega umetniškega vodje Drame. Ob koncu prve sezone, 1. maja 1920, je bila prva glasbena premiera, opereta F. R. Hervéja Mam’zelle Nitouche. V drugi sezoni, 4. januarja 1921, je bila prva operna uprizoritev V vodnjaku V. Blodka; prva baletna premiera, enodejanka Možiček I. Ipavca, edina v predvojnem obdobju, je bila izvedena 27. aprila 1926.

V prvih sezonah, ko so bile na programu v glavnem Dramine predstave, je bilo nad-povprečno veliko premier; v sezoni 1919/1920 na primer kar 51, ponovitev pa okrog 270. Ko je začela redno delovati tudi Opera, je bilo v povprečju v eni sezoni, npr. sredi dvajsetih let, skupno 25 premier, od tega okrog 15 dramskih, 5 opernih, 5 operetnih s približno 220 ponovitvami. Sredi tridesetih let je bilo povprečje v eni sezoni okrog 20 premier in približno 200 ponovitev.

Po koncu druge svetovne vojne, ko se je SNG Maribor ponovno konstituiral, je bila prva dramska premiera 15. novembra 1945. Uprizorili so Skrbinškovo dramatizacijo Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegove pravice. Prva operna uprizoritev je bila Smetanova Prodana nevesta 14. decembra 1945, prva baletna premiera, Baletni večer v koreografiji Marte Remškarjeve, je bila 17. junija 1946; prva samostojna celovečerna baletna uprizoritev, Delibesova Coppélia v koreografiji Maksa Kirbosa, je bila izvedena 24. februarja 1951.

Sredi petdesetih let je bilo v povprečju v eni sezoni okrog 16 premier, od tega 9 dramskih, 6 opernih in 1 baletna s približno 300 ponovitvami. To razmerje se je ohranilo tudi v naslednjih treh desetletjih. V zadnjih letih je v eni sezoni okrog 13 premier, od tega 7 dramskih, 4 operne in 2 baletni, skupno približno 250 ponovitev.

V SNG Maribor so bila med najpogosteje izvajanimi slovenskimi dramskimi besedili dela Ivana Cankarja, Antona Tomaža Linharta, Frana Saleškega Finžgarja, Bratka Krefta, Alojzija Remca, Toneta Partljiča …, med tujimi pa dela Williama Shakespeara, J. B. P. Molièra, Branislava Nušića, Georgea Bernarda Shawa, Henrika Ibsena, Augusta Strindberga, Carla Goldonija, N. V. Gogolja, A. P. Čehova, Bertolta Brechta …

Danes je SNG največja kulturno-umetniška institucija v državi, zaposlenih ima okrog 320 ljudi, dodatno še okrog 150 honorarnih sodelavcev. Na petih prizoriščih (v dvoranah: Stara dvorana, Nova dvorana, Kazinska dvorana, Komorni in Mali oder) na leto pripravi okrog 13 premier, skupno število prireditev je okrog 500, število obiskovalcev okrog 200.000.

O AMBASADORJIH SNG MARIBOR

Peter Boštjančič je neizbrisno zapisan v zgodovino Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Analitično poglobljenost in odrsko markantnost svojih igralskih interpretacij je spajal s celovito gledališko angažiranostjo. V svojem dolgoletnem delovanju je z izrednim posluhom za žlahtnost gledališkega izraza kot nosilec repertoarja in nepogrešljiv član našega dramskega ansambla zaznamoval mariborsko gledališče in celotno slovensko gledališko umetnost. Za svoje delo je bil velikokrat nagrajen. Za ves ustvarjalni opus mu podeljujemo častni naslov Ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

 

Edward Clug, umetniški direktor mariborskega Baleta, je zagotovo eden izmed tistih veličastnih umetnikov, ki ne potrebuje posebne predstavitve, saj je v dveh desetletjih aktivnega koreografskega ustvarjanja postal svojevrstna institucija, čigar kreacije plešejo največji plesalci svetovnega formata v najslavnejših svetovnih gledališčih. Od leta 2003, ko je postal vodja mariborskega Baleta, se je le-ta pod njegovim vodstvom začel usmerjati v sodobni umetniški izraz in iskati nove estetske tokove. Postal je prepoznavno poustvarjalno telo, ki žanje uspehe tako doma kot na številnih prestižnih festivalih in gledaliških prizoriščih v tujini.

 

Danilo Rošker, ki že osemnajst let vodi SNG Maribor, je eden ključnih akterjev, ki je postavil temelje mariborskemu gledališču na prelomu tisočletja. Leta 2003, ko je gledališče prešlo pod neposredno okrilje Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, je bil rešen pravnoformalni in finančni status gledališča, z obnovitvijo Stare dvorane in nato še z akustično obnovo Velike pa so se uredili še tehnični pogoji za ustvarjanje, kar je omogočilo hvalevredna obdobja umetniških razcvetov vseh enot: Drame, Opere, Baleta in festivala Borštnikovo srečanje. Danilo Rošker svoje gledališče pozna do obisti, odprt je za dialog, toleranten, empatičen, a tudi odločen, drzen in pogumen. Po njegovi zaslugi je naše gledališče postalo prepoznavna, sodobna in odprta institucija, ki ustvarja umetniške presežke.

 

Tomaž Pandur, vizionar, ki je svoje sanje prevajal v gledališko resničnost, je leta 1989 za sedem let postal umetniški vodja mariborske Drame. S svojim impozantnim mariborskim opusom, ki sega od Fausta, Hamleta, Carmen, Božanske komedije, Ruske misije do Babilona, je ime mesta in njegovega gledališča ponesel v svet. Zaznamoval je gledališče, vplival na generacije ustvarjalcev in gledalcev, razburkal mirne gledališke vode z drznim pogledom čez znana obzorja. V slehernem gledališkem trenutku je iskal kvintisenco mitskega in arhetipskega, odkrival lepoto trenutka, božanskost človeka in proučeval konflikt med končnostjo in neskončnostjo. Z njim je mariborsko gledališče ter občinstvo doma in po svetu sanjalo svoj sen.

 
 
 

Mogoče vam bo všeč