GospodarstvoizobraževanjekolumnaVečŽivljenje

Sprašujem vas – Ali se znate prodati?

Kako vam gre od rok prodaja? Kakšne so vaše prodajne veščine? Pa nimam v mislih tistih, ki delujete kot prodajniki, temveč imam v mislih vas, ki niste komercialisti. Od naših prodajnih veščin, je namreč velikokrat odvisen uspeh v osebnem življenju in uspeh na delovnem mestu.

Namreč….znanje, ki se ga ne vidi, ni nobeno znanje. Če tega kar znam, ne znam prodati, pokazati, se z njim pohvaliti, mi to znanje prav nič ne koristi. Zato ja, višajmo vsi skupaj prodajne veščine.

Sama sem psiholog in se zato še toliko bolj zavedam pomena teh psiholoških znanj. Zato zagovarjam stališče, da je zelo koristno, da vsi, tudi tisti, ki niste psihologi poznate osnove kako prepričati najprej samega sebe, ko je potrebno narediti nekaj, kar nam ne leži preveč. In kaj narediti, da prepričamo druge, da naredijo tako, kot mi želimo.

No, ni vse tako enostavno. Pa vendar. Ja, zelo so pomembna v življenju ta prodajna znanja, tudi, če nismo prodajniki. Če znamo uveljaviti svojo voljo nismo samo slišani, temveč smo tudi uslišani.

Vse v življenju je prodaja.

Če želim pri mesarju dobiti kvaliteten kos mesa, moram tega mesarja že pogledati zelo  prijazno in samozavestno hkrati, pa uporabiti prave besede.

Če želim, da bo  nekdo od domačih  namesto mene skuhal kosilo, je tudi odvisno od mojih prodajnih veščin, ali bom svoje najbližje prepričala, da bodo kosilo tudi skuhali.

Če želim, da mi  bo sodelavec pomagal pri delu, je tudi v tem primeru od mojih prodajnih veščin odvisno ali ga bom v to prepričala, ali ne. Če želim kot vodja doseči, da mi bodo pri delu pomagali sodelavci, so tudi pomembna ta pogajalska znanja.

Kdaj in kako stopiti do vodja in ga povprašati po višji plači tudi. Gremo na nek urad, in je tudi od prodajnih veščin odvisno, ali nas bo uradnik uslišal ali ne. Ali nam bo sosed njegove kokoši  vendarle nalovil iz našega dvorišča tudi.

V knjigi  To Sell Is Human, Daniel Pink razlaga, da je od desetih prodajalcev samo eden tisti klasičen prodajalec, ko ti proda določeno znamko nekega blaga. Ko grem v trgovino in vzamem ravno tisti računalnik, ki sem ga videla v oglasu. Samo eden od desetih. Ostalih devet pa tudi nekaj prodajamo. Prodajamo svoje želje, jaz kot žena, kot mož, kot starš, kot zaposleni, kot vodja, kot soseda, kot nekdo, ki želi nekaj doseči na uradu, pa pri zdravniku…

Že od nekdaj so uspevali bolje tisti, ki so znati vrteti jezik in uporabljati ustrezne besede in si pomagati z ustrezno neverbalno komunikacijo, z govorico telesa.

Kaj je prvi pogoj, da se znamo prodajati

To, da tisto, kar znamo tudi povemo, pokažemo. Ni kar tako samoumevno in lahko izvesti, kar sem zapisala. Samozavestni ljudje namreč povedo, pokažejo, nesamozavestni so tiho.

Že vzgajali so nas drugače, kot se živi danes. Gotovo se spomnite tistega pregovora…«Dobro blago se samo hvali«. V smislu… če sem dobra, me bodo že videli, da sem dobra. Ja, to opazijo dobri ljudje, kaj pa »packi«. Tisti te celo zavestno, no, lahko tudi podzavestno spregledajo. Zato moram le sama na glas tudi svojemu vodji povedati kaj znam, kaj zmorem, pa tudi, kdaj nečesa ne morem in zakaj, in kdaj želim, da pomaga nekdo drug.

Visoka samozavest kot pogoj, za dosego kar želimo

Šele ko se zavemo kam spadamo, se lahko začnemo spreminjati. Zato velja, da, če sami pri sebi ugotovimo, da nismo ravno samozavestni, je nujno to samozavest krepiti. Ko jo okrepimo, potem se seveda upamo tudi izražati svoja mnenja, želje, zahteve, pričakovanja do drugih. Tukaj pridejo na površje ta prodajna znanja… upati si vprašati, upati si povedati, upati si povedati s čim se strinjam in s čim se ne strinjam, vztrajati.

Se pobrati, ne glede na to, kolikokrat smo padli, nam je spodrsnilo. Če nam pred nosom zaprejo vrata, se vrniti skozi okno. Se zavedati da so napake sestavni del življenja, le ponavljati jih ne smemo. Ja, tako delujejo samozavestni.

Iskati za nas ustrezne rešitve

Seveda take, ki drugim ne škodijo, temveč bo od take rešitve imela nekaj tudi druga stran. Ja, če nam bo mož pomagal pri gospodinjskih opravilih, ga bomo pohvalili, se mu zahvalili, ga objeli, ga lepo pogledali, mu skuhali kavo. Kakšen bo rezultat…. ja naslednjič nam bo naredil še kaj drugega. Ja, to so prodajne veščine. Na delovnem mestu je enako.

Kaj je bil razlog, da so že v osemdesetih letih začeli učiti osebnostno rast

Potreba po usposabljanju iz področja osebnostne rasti, je prišla iz prodajnih oz komercialnih vrst.  V podjetjih je namreč poslovodska struktura  ugotavljala, da prodajalce zelo demotivira, kadar so se potencialni kupci grdo obnašali do njih. Prodajalci niso zdržali psihičnega pritiska.

Ko ima prodajalec slab dan, ne more reči, ej mene je to tako zdelalo, da potrebujem en dan počitka, ne bom klical, ne bom šel na teren, bom delal nekaj drugega. Res je težko  biti prodajnik,  ko vnaprej veš, da ko boš potrkal na vrata  obstaja velika verjetnost, da te bodo odslovili, tudi na grd način. In veš, da moraš ne glede na to, da si imel slab dan, naslednji dan prav tako trkati in prodajati.

Seveda so bili rezultati po usposabljanju boljši, ker se je tej strukturi višalo samozavest, pripravljalo se jih je kako komunicirati s temi težavnimi strankami. In ker so bili rezultati dobri, so se te metode osebnostne rasti prenesle tudi na ostale zaposlene, on najnižjih do najvišjih struktur.

Zato je dobro, da se naučimo ne glede na to, da nismo zaposleni v komercialnih oddelkih prav teh prodajnih veščin.

Želim vam obilo prodajnih rezultatov, Nives Fortunat Šircelj, Zavod ZAPOSLISE.

 

Dolgoletna vodja kadrovskih služb v velikih podjetjih v gospodarski dejavnosti, pet let zaposlena v državni upravi na področju usposabljanja s pomočjo EU sredstev. Ker je delala tudi na področju marketinga in odnosov z javnostmi, ta znanja zelo rada uporablja tudi pri razvoju kadrov. Tistih, ki so že zaposleni, brezposelnih, oz. tistih, ki šele prihajajo na trg dela. Zaveda se, da imamo vsi premalo teh prodajnih, pogajalskih veščin, kako se znati uveljaviti, kako doseči zastavljene cilje. Je vabljen predavatelj na področju vodenja, medgeneracijskega sodelovanja, mentoriranja, višanja samostojnosti in samoiniciativnosti, sprejemanja odgovornosti. Svetuje pri uvajanju raznih internih pravilnikov in aktov, sistemizacija  delovnih mest, pravilniki o plačah, sodobno nagrajevanje. Zadnja leta se izpopolnjuje iz področja motiviranja mlajših in področja motiviranja starejših zaposlenih, ter katere so kompetence bodočnosti in kako jih doseči. Je vabljen član raznih komisij  Starejšim prijazno podjetje, projekt PILOTI, Družbeno odgovoren delodajalec, Družini prijazno podjetje. Sodeluje pri delodajalskih združenjih pri definiranju poklicev in profilov prihodnosti. Imenovana je lastnica spletne strani www. zavod-zaposlise.si.

Mogoče vam bo všeč