Spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja

V Spominskem parku Teharje je  potekala spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja, ki sta jo pripravila Nova slovenska zaveza in župnija Teharje.

Letošnje spominske slovesnosti so se udeležili tudi predsednik SDS Janez Janša, podpredsednica  SDS Jelka Godec in kandidatka SDS za predsednico države Romana Tomc. Med udeleženci je bila tudi predsednica NSI in predsedniška kandidatka Ljudmila Novak. Mašo je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, osrednja govornica pa je bila Judita Treven. Trevnova je dejala, da o usodi njenih ljudi, sorodnikov in sorojakov ne pripoveduje, ker bi bile te zgodbe nekaj posebnega, to je samo del mnogih zgodb, ki so se dogajale v tistih težkih časih in so usodno zaznamovale slovenski narod. Dogajanje na tem kraju v tistem usodnem času je za Trevnovo presegalo čas in prostor. Ti ljudje, njihovo trpljenje in smrt, po njenih besedah izvzemajo ta kraj iz običajne zgodovine in ga delajo nadčasovnega. Po mnenju celjskega škofa Lipovška so neurejena grobišča temna stran naše medvojne in povojne zgodovine. “Je pa še druga, svetlejša stran, ki se je kljub vsem oviram uresničevala v prizadevanju, da bi stopili v luč in bi skupaj s civiliziranimi narodi Evrope, ki so v večji meri poskrbeli za zdravljenje ran in posledic druge svetovne vojne, približali temeljni civilizacijski normi, ki pokojnim daje pravico do imena in do groba,” pravi Lipovšek.

Slovesnost se je zaključila s pesmijo Moja domovina, ki so jo zapeli vsi zbrani.

Del udeležencev spominske slovesnosti se je do Teharij podal  po poti teharskih žrtev. Pohodniki so se zbrali pred celjsko železniško postajo in od tam krenili po cesti, kjer so vodili ujetnike do taborišča na Teharjah.

V barake nekdanjega nemškega vadbenega centra na Teharjah so po končani vojni maja 1945 začasno namestili zajete domobrance, vojake, civiliste, žene in otroke, ki so jih zavezniki skupaj z ubežniki in begunci s Hrvaške in Srbije zaustavili na Koroškem in jih potem izročili novi partizanski oblasti.

Večino njih so brez sodbe pobili delno v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližji okolici Celja, še več pa so jih od tu odpeljali v smrt v Hudo jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika. Po ocenah je šlo skupaj za okoli 5000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi. Dolga desetletja so bili domačini zelo prestrašeni nad tem dogajanjem in o tem niso upali govoriti. Po demokratičnih spremembah in osamosvojitvi pa se je o spregovorilo pogosteje.

Na mestu nekdanjega taborišča so zgradili spominski park Teharje, posvečen vsem umrlim in od tu v smrt odpeljanim. Odprli so ga oktobra 2004.

Ob robu slovesnosti je predsedniška kandidatka Romana Tomc izrazila vero, da so žrtve, ki se jih spominjamo ob tej priložnosti, že našle svoj mir. Da pa ga živi, ki smo tukaj tudi zato, da dostojno in spoštljivo ohranjamo spomin na vse žrtve, še nismo našli. Kot pravi, ga tudi »ne bomo, dokler ne bomo naredili sprave v naših srcih. To pa bo mogoče, ko bomo enkrat vendarle priznali, kaj se je v naši polpretekli zgodovini dogajalo, in bomo sposobni sprejeti in priznati resnico. Resnica je pogoj, da na trdnih temeljih spoštovanja in sodelovanja gradimo naprej. Upam, da bomo enkrat zmogli toliko moči, kot so je zmogle že nekatere druge države, ki so nam lahko za svetel vzgled, da bomo za te žrtve našli dostojen pokop in grob,« je pozvala Romana Tomc.  »Resnica je pogoj, da na trdnih temeljih spoštovanja in sodelovanja gradimo naprej,« je poudarila kandidatka za predsednico države.

Boris Cipot

Foto: Vane K Tegov