Slovenija na protestu za pokojnine za dostojno življenje. Je bili včeraj in bo jutri. Do cilja!

Družba je prišla do te stopnje, stopnje »ping-ponga« z življenji in dostojanstvom ene tretjine slovenskega prebivalstva, tretjine, ki je zagotovila življenje ostalima dvema  tretjinama. In za kaj, da bi tisti, ki imajo zagotovljeno dostojno življenje, pozabili na tiste,  ki so jim ga zagotovili. V takšnih primerih se zgodi tisto kar se mora. Izzoveš nejevoljo, grenko spoznanje, in na koncu ko so ogrožene  temelje človekovega življenja, ki se mu reče skoraj lakota ali lakota ter spodkopavanje človekovega dostojanstva, doživiš protest, ogorčenje, srd in priložnost za rešitev. Rešitev, ki mora biti. In se zgoditi. Na vseslovenskem protestu, pred hiše demokracije, tam kjer bi se naj z pomočjo zakonov reševala usoda ljudi ali izboljševalo življenje državljank in državljanov. Vseh in v vseh ozirih. No tukaj so tisti ki se imajo za odločevalce so pogrnili in padli na izpitu. Imajo pa možnost »popravca«.  Še.  Tudi zato ker lahko kaj popravijo.

Pavel Rupar kot osrednji govorec na protestu upokojencev v Ljubljani

Na včerajšnjem  shodu so bili  med drugim povabljeni  premier Robert Golob, minister za delo Luka Mesec, ki kamorkoli pride se nekaj nauči namesto da ponuja rešitve, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež,  predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. In kdo je prišel? Nihče.

Protestniki so med drugim zahtevali takojšen 20-odstotni dvig pokojnin, ki so nižje od 1000 evrov, in 15-odstotni dvig pokojnin v višini od 1000 do 1500 evrov. Najnižja mesečna pokojnina naj bo 750 evrov, povprečna neto pokojnina pa 75 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, menijo.

Zahtevajo tudi, naj se v ustavo vpišeta pravici do 13. pokojnine in do letnega dodatka v višini ene upokojenčeve pokojnine. Plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja naj za tiste z manj kot 1000 evri pokojnine prevzame država. Država naj bi v skladu z njihovimi zahtevami upokojencem plačala tudi rtv-prispevek. Svoje zahteve so zapisali v zakonski predlog, pod katerega so podpise zbirali tudi na shodu. Po Ruparjevih besedah pa naj bi ga še danes podprtega s potrebnimi podpisi odnesli v vložišče DZ.

Začenja se.   In ne sme zastati. Ne bo.  Kdor v resnici se želi izbojevati dostojno življenje jutri se mora boriti in si ga izboriti danes. Ne bodo pomagale večerna omizja z priznanimi »ginekologi« socialistične ekonomije  v obliki in besedi »judežev« novinarskega ceha,  Janeza Markeža in Alija Žerdina, še manj pa v obliki Nike Kovač,  direktorice ulične filiale »deep state«, za miniranje poskusov  spodobne države in varnega ter dostojnega življenja vseh prebivalcev Slovenije. Še manj  bo uspelo neki drugi novinarski  »familiarni izpostavi«, ki zaradi  nezadovoljstva   z tretmajem lastnih staršev v domu za starejše vodijo »Donkihotovski«  boj zoper  poskuse urejanja nečesa kar zadeva 600 tisoč prebivalcev in ne kaprice otroka enega od staršev v domu. Sebično, ozko in resnično omejeno razmišljanje tukaj  ne sme imeti mesta in prostora v kreiranju okoliščin za boljši jutri vseh sedaj in v bodoče upokojenih Slovenk in Slovencev.

Zadosti reprezentativna množica

Včeraj so bili tam vsi tisti ki hočejo živeti. Pa ne od zraka, ampak od tistega ki so po dolgih letih garanja, grajenja in ustvarjanja današnje Slovenije. Od svojega dela ki so ga nekoč vlagali, da bi danes  dostojno živeli, tako kot so prej dostojno in spodobno delali. Pa ne gre. In za kaj ne gre? Zato tisti ki so na oblasti imajo preveč sebične načrte s katerimi hočejo potešiti svojo pogoltnost brez da bi pomislili na druge, na tiste, ki so ustvarili to Slovenijo.  Pa ne bo šlo. Zganili so se. Da bi dostojno živeli, morajo  imeti dostojno  pokojnino, ki ne bo za životarjenje ampak za življenje. Dane so bili drugič na Trgu republike, pa ne zadnjič.  Korakali bodo  do skupnega cilja.  Skupaj, do dostojnega in človeka vrednega življenja. Upokojenca,  delavca, človeka. Do konca.

Tako kot je prav

V letu 2023 je treba živeti temu primerno življenje. Zato je treba vztrajati. Kdor temu nasprotuje, je zoper lastno prihodnost. Ne bi bilo primerno da je zaradi določenih kognitivnih , mentalnih in ideoloških omejitev  strada in slabo živi tretjina Slovenije. Če se  še letos ne uredi,  naslednje leto bo pol države. Takrat ne bo možno samo s protestom in zbiranjem podpisov.  Čas za rešitev je zdaj. Bodite del rešitve, zdaj!

Vane T. Costa