SDS: Z novelo zakona o dohodnini želimo zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o spremembah zakona o dohodnini. Poslanska skupina SDS ob tem poudarja, da je ob sprejemanju novele Zakona o minimalni plači, s katerim se je le ta dvignila (zakon je bil sprejet decembra 2018), račun za to pa je v celoti plačalo gospodarstvo, opozarjala, da bo v primeru, če ne bo ostalih sprememb zakonodaje, s katero bi se zmanjšala davčna obremenitev in dvignil prag za uveljavljanje socialnih pravic (Zakon o dohodnini, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,…), od tega dviga imela korist praktično le država oziroma državne blagajne (državni proračun ter zdravstvena in pokojninska blagajna).

“Opozarjali smo tudi, da se lahko celo zgodi, da bodo delavec in njegova družina kljub zvišanju minimalne plače, zaradi zmanjšanja socialnih prejemkov ali celo njihove izgube, imeli slabši materialni položaj kot pa pred zvišanjem minimalne plače. Vsa opozorila so se v praksi žal tudi uresničila. Izkazalo se je, da so vlada Marjana Šarca in koalicijske stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ki poslušno in ponižno izvršujejo politiko stranke Levica, podprli nesistemsko in necelovito rešitev, ki je praktično vsem samo poslabšala stanje,” so zapisali v sporočilu za javnost.  

Ob tem navajajo konkretne izračune, ki kažejo, da bo največ koristi od dviga minimalne plače imela država. V letu 2019 bo delavec, ki prejema minimalno plačo, in je brez otrok in uveljavlja zgolj splošno dohodninsko olajšavo, na mesec zaslužil 21,51 evrov neto več kot pa v letu 2018. Država pa bo na račun dviga minimalne plače mesečno dobila 29,39 evrov več davkov in prispevkov za tega delavca. Torej bo država od dviga minimalne plače imela več koristi kot delavec. Še večja razlika bo za leto 2020. Takrat bo imel isti delavec mesečno za 42,82 evrov višjo mesečno neto plačo, država pa bo mesečno pobrala za 70,71 evrov več davkov in prispevkov na račun povišanja minimalne plače za tega delavca. Najslabše jo bodo seveda odnesli delodajalci. Tem se stroški za delavca, ki prejema minimalno plačo v letu 2019 povišajo za 50,9 evrov na mesec, v letu 2020 pa za kar 113,53 evrov na mesec. 

V letu 2019 bo delavec, ki prejema minimalno plačo, in je brez otrok in uveljavlja zgolj splošno dohodninsko olajšavo, na mesec zaslužil 21,51 evrov neto več kot pa v letu 2018. Država pa bo na račun dviga minimalne plače mesečno dobila 29,39 evrov več davkov in prispevkov za tega delavca.

V kolikor upoštevamo dejstvo, da se bodo delavcem zaradi višjih neto plač znižale ali celo ukinile socialne pravice, pa pridemo do posledice, da se bo materialni položaj delavcev in njihovih družin zaradi sprejetja nesistemske in necelovite rešitve celo poslabšal. Zato bi se morale ob zvišanju minimalne plače ustrezno prilagoditi in povišati tudi meje povprečnega mesečnega dohodka na osebo, ki v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določajo upravičenost in zneske družinskih denarnih prejemkov (otroški dodatek, državna štipendija) in znižanih plačil vrtca ter subvencij (za malice, kosila itd.). Ustrezno pa bi se morale prilagoditi tudi osnove za ugotavljanje pravic oziroma denarnih prejemkov, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, kot je na primer veteranski dodatek. 

Najslabše jo bodo seveda odnesli delodajalci. Tem se stroški za delavca, ki prejema minimalno plačo v letu 2019 povišajo za 50,9 evrov na mesec, v letu 2020 pa za kar 113,53 evrov na mesec. 

“V poslanski skupini SDS trdno stojimo na stališču, da se mora zvišanje neto plač delavcev zagotoviti z davčno razbremenitvijo, ne pa z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva ali drugih skupin prebivalstva z novimi oziroma višjimi davki. Pri tem mislimo predvsem na dvigovanje davčnih obremenitev kapitala, za kar se zavzema stranka Levica.” 

Cilj zakonskega predloga, ki ga je v postopek vložila poslanska skupina SDS, je zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač. V poslanski skupini SDS predlagajo, da se neto plače zvišajo z davčno razbremenitvijo, in sicer z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih, zvišanjem splošne dohodninske olajšave, zvišanjem mej dohodninskih razredov in usklajevanjem davčnih olajšav in neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo). Z davčno razbremenitvijo dohodkov iz dela se bo povečala tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zmanjšala se bo brezposelnost in tudi obseg sive ekononila. Predlagani zakon pa bo tudi zagotovil, da ne bodo oškodovani tisti, ki se jim je s sprejetjem novele Zakona o minimalni plači le ta dvignila in da bodo z dvigom minimalne plače pridobili delavci ne pa zgolj država.   

Poglavitne rešitve zakona so znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki, zvišanje splošne dohodninske olajšave na 4000 evrov, zvišanje mej dohodninskih razredov za 2.000 evrov in usklajevanje davčnih olajšav ter neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo), ne glede na njihovo višino. 

Za delavca s povprečno plačo bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 60 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi na letni ravni zanj pomenilo okoli 720 evrov več dohodka. Za delavca s dvakratnikom povprečne plače pa bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 110 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi zanj na letni ravni pomenilo okoli 1320 evrov več dohodka.

V poslanski skupini SDS predlagajo, da se te rešitve uporabijo že pri dohodnini za leto 2019. Z navedenimi ukrepi bi poleg zvišanja neto plač za vse delavce dosegli tudi, da delavci z minimalno plačo kljub njenemu zvišanju, ne bodo plačevali bistveno višje dohodnine. “S tem se bo večina učinka zvišanja minimalne plače prelila v izboljšanje materialnega položaja delavcev in njihovih družin, ne pa za polnjenje državnih blagajn, kar se dogaja ob veljavni ureditvi. Za delavca s povprečno plačo bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 60 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi na letni ravni zanj pomenilo okoli 720 evrov več dohodka. Za delavca s dvakratnikom povprečne plače pa bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 110 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi zanj na letni ravni pomenilo okoli 1320 evrov več dohodka,” so še zapisali v sporočilu za javnost.