SB Celje: Neučakan bolnik na celjski urgenci ogrozil zdravje dveh zaposlenih. Rezultat miokardni infarkt in zlomljena čeljust. In še dodatno nezaupanje v zdravstvo.

Včeraj zjutraj je, ob 06.04 uri prišel na celjsko urgenco z namenom (bog ve kakšnem) bolnik, ki ni bil resno bolan, in da je bil bolj primeren za obravnavo v primernem zdravstvu , je pa izrazil  nezadovoljstvo  da poteka predaja nočne izmene dopoldanski izmeni v urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje, prej verbalno obdelal delavko čistilnega servisa, nato je zaradi jeze medicinski sestri lažje poškodoval roko, drugemu zaposlenemu pa je s čelnim udarcem zlomil nos. Po tem pa je iz bolnišnice pobegnil. Medicinska sestra je zaradi šoka  in stresa doživela srčni infarkt. Ob tem je poškodovanka še kar (v času novinarske konference) hospitalizirana, njeno stanje pa je stabilno. Kot kaže bo tudi nekaj  časa  odstotna in izven pogona. Kar pa je za samo stanje posebej na urgenci, še dodatni minus. Gospod ki je prišel iz rentgena, drugi poškodovan  bo imel posledice na čeljusti in ličnici je oskrbljen in seveda tudi izven uporabe za nekaj časa.  Sam kršilec reda je v rokah policije.

V.d.  direktor SB Celje, Dragan Kovačić, kardiolog, meni da reševanje stanja  v zdravstvu ni mogoče urejati z pestmi, silo ampak drugače. Zdravstva kot sistema (ki je zašel ali se je nekje ustavil, morda je celo nekdo potegnil »ročno«)je treba reševati drugje,  meni  da v parlamentu. Samo kako se ga lahko reši tam ali na vladi ko pa resor rabi osem mesecev za ugotovitve v slogu »vemo, moramo, znamo, si bomo prizadevali«, in ko energetik rešuje zdravstvo, zdravnik-minister  se pa strinja. Mogoče je to pregrobo, pa vendar.

Drugo pomembno stvar ki jo je izpostavil ob tako hudem dogodku kot je fizični napad na zaposlene v zdravstvu, je moment varnosti. Ob tem nezaslišanem dogodku( kot da ni drugih, pomembnejših) se izpostavlja da se v  bodoče  ne pričakuje »naval« specializirane stroke, če njihovi kolegi gredo v službo  s strahom. Kot je izjavil, bodo dali poudarka na varovanju in v  optimalni , koliko je zakonsko dopustno tudi okrepili varovanje. Ne želijo pa imeti pred vrati »robokope« ali da se mimoidočemu zdi kor da je vladna ustanova ampak da ostanejo mesto kjer se borijo za človeška življenja, da opravljajo svoje primarno poslanstvo.

Radko Komadina, v.d. strokovni direktor,  je o  bolniku delal, da je  bolnik izkazoval nestrpnost, bil pa je tudi precej glasen. Na urgenco je bolnik sicer prišel brez napotnice zaradi težave, ki  bi jo  lahko,  po besedah Komadine,  rešil pri osebnem zdravniku. Po napadu na zaposlena je pobegnil, ampak so ga policisti kmalu izsledili. Komadina še dodaja da zaenkrat še ni znano, zakaj je napadel zaposlena. Po načinu kako je to izvedel lahko sklepamo da je starosti med 45 in 55 let.  Kot navaja Komadina, je 70% prihodov na Urgenco povsem primernih za tretma v primarnem zdravstvu.  Ob tem da pridejo z ne nujnimi  stanji in čakanju,  ki je  po navadi  daljše, se potem določena tenzična stanja kar zgodijo.  Pogovori o  korelaciji med osnovnim iz sekundarnim zdravstvom o urejanju morebitnih obravnav v primarnem ne kažejo  na napredek ampak se rešujejo »sistemsko«. Tale izraz je tolikokrat uporabljen na nima teže in ga uporabljajo  tako rekoč »repelent« za situacije brez rešitev na obzorju.

Osnovni apel, morda zgrešen čeprav z dobrim namenom, je namenjen občanom, uporabnikom in  ostalih potrebnih zdravstvenih storitev, da bodo potrpežljivi, razumevajoči ker tudi tisti,  tam delajo  niso »abstraktne« osebe ampak,  od nekoga zunaj  brat, sestra, oče, mama.

Enak apel potrebujejo tudi odločevalci, ko so mnogokrat tudi zdravniki, ki pa po začasnem (ali trajnem) odhodu v politiko zamenjajo inštrument( iz violino na bobna) in podležejo rutini( ali pritisku) iz politike. Eni in drugi poleg znanja morajo in smejo delati ravnovesje in prizadevanje  za rešitev in ne  za podaljševanje stanja,  ki ne daje rešitve ampak še  več  politične megle.

Ob vsem tem pa vodilni dobivajo anonimke, grozila pisma, in kot je rekel  Radko Komadina, elektronska sporočila z konkretnimi grožnjami, ki sploh niso nedolžne, je ozračje več kot zaskrbljujoče.

Kljub temu zdravstvo mora zdraviti.

Vane T. Costa