Rigvir proti raku

Berem in poslušam vik in krik slovenskih medijev, zaščitnikov zdravstva in celo varuhinje človekovih pravic, zaradi izdajanja recepta za latvijsko zdravilo Rigvir, ki naj bi pomagalo pri zdravljenju raka. Kot sem zasledil, se to zdravilo sploh ne prodaja v Sloveniji, temveč ga na podlagi recepta, dobljenega v Sloveniji, kupiš v Latviji oziroma naročiš iz Latvije. Ne vem kaj je tu narobe, saj nisem slišal citiranja nobenega predpisa, ki to prepoveduje. Očitno je po mnenju teh zaščitnikov bolje, da se postavim v čakalno vrsto in čakam, da čez leto ali dve pridem na pregled pri zdravniku, če prej ne umrem, ker naše zdravstvo tako pač deluje. Ali pa se sam znajdem in si sam pomagam.

 

Nisem zdravnik in se na zdravila ne spoznam, vem pa, da bi vsak od nas storil vse, kar je v njegovi moči, seveda, če bi le lahko, da bi za sebe našel zdravilo, ki bi mu pomagalo pri zdravljenju tako zahrbtne bolezni kot je rak. Predstavljajte si, da imate raka, slovensko zdravstvo vas je postavilo v čakalno vrsto ali pa ste po več letnem čakanju v vrsti prišli do zdravnika, ki je ugotovil, da ni pomoči. Imate še nekaj dni, tednov ali mesecev življenja in slišite za neko zdravilo iz Latvije, ki lahko pomaga. Mislim, da bi se vsak od nas odločil za to zdravilo, vključno s sedanjimi kritiki.

 

Poznam skupino ljudi, vsi so Slovenci, ki so že pred nekaj leti odkrili ali razvili neko zdravilo za zdravljenje raka, ne me loviti za besede, ki naj bi pomagalo. Toda ob tem so naleteli na vrsto ovir, da ne rečem celo groženj. Dejstvo je, da vsako novo zdravilo, ki daje neko upanje in ga ni razvila neka multinacionalka ali neki farmacevtski velikan, pomeni ogrožanje njihovega zaslužka, oziroma kar je v Sloveniji še huje, možnost zaslužka nekoga, ki je bil do sedaj neznan. Tipična slovenska nevoščljivost. Po poročanju medijev, katerim žal ne verjamem v celoti, naj bi Javna agencija za zdravila potrdila, da so do sedaj obravnavali že en primer uporabe zdravila Rigvir, katerega je bolnik sam nabavil v Latviji in ga v osebni prtljagi prinesel v Slovenijo. Neverjetno. Obravnavali so en primer tega zdravila in o njem pišejo in poročajo skoraj vsi mediji. Kaj se skriva za tem poročanjem? Koga prikrivajo, da se ne bi poročalo o njem? Koliko bolnikov je umrlo v čakalnih vrstah, pa se zaradi tega nihče pretirano ne razburja? Kje je varuhinja človekovih pravic v teh primerih in zakaj se varuhinja človekovih pravic sploh oglaša, če se nekdo želi sam zdraviti in išče zadnjo možnost za podaljšanje ali ohranitev svojega življenja?

 

Ali moramo po pravilih stati v čakalnih vrstah in umirati na rokah domačih, da zadovoljimo uradnike in nadzornike, kajti potem nihče ne bo nič kriv, saj tako pač je? Če pa zdravnico zaprosimo za recept za latvijsko zdravilo, ki se v Latviji prodaja brez težav, pa vik in krik.

 

Zato se mi vedno bolj dozdeva, da je bolj težava v Gordani Kalan Živčec, katero nekateri ne prenesejo in ji na ta način nagajajo, kot pa v samem zdravilu. Nikoli ne bom pozabil, da so Gordano Živčec Kalan obsodili, ker je oplemenitila denar zdravstvenega doma, ki je zaslužil obresti, ker ni imela nekega soglasja. Ne znajo, ali pa nočejo, procesirati in obsoditi tistih, ki so z dajanjem neustrezno zavarovanih  posojil, izvrtali več milijardno bančno luknjo. Vse pa smo plačali davkoplačevalci. Očitno Gordana Kalan Živčec nima dovolj pomembnih prijateljev, ki bi jo ščitili, ali pa ima preveč vplivnih sovražnikov.

 

Na podlagi navedenega me zanima, zakaj se novinarji niso raje zapeljali v Latvijo in se tam pozanimali ali zdravilo Rigvir pomaga pri zdravljenju raka. To bi bilo dosti bolj enostavno, kot pa prodajanje megle v Sloveniji.

 

Mag. Ivan Simič

Članek je bil izvirno objavljen na strani https://www.simic-partnerji.si/davcni-blog.html