Približuje se 100 letnica priključitve Prekmurcev matičnemu narodu

»Sile kontinuitete so poskrbele, da je slovenski zgodovinski konsenz »zgrajen« na obdobju po letu 1941, z nekaj malega osamosvojitvenimi vsebinami, ki pa so prikazane kot del NOB  kontinuitete,« je v oddaji Sreda v sredo dejal filozof in politični analitik dr. Aleš Maver. Po tej logiki političnih elit, ki nam vladajo že celih sedem desetletij, se je za slovenski narod vse pričelo pri Čebinah, zato vsak zgodovinski dogodek, pa naj bo to boj Maistrovih borcev za severno mejo ali obletnica priključitve Prekmurja k matični domovini, »počasti« tudi partizanska ikonografija, čeravno na teh dogodkih nima kaj početi. Enaka ugotovitev velja za dogodke, povezane z našo osamosvojitvijo, kjer na katerih ikonografija z rdečo peterokrako vsiljuje lažno prepričanje o kontinuiteti. Letos je Maistrovo leto, mineva 100 let, kar so njegovi borci z vojaškimi posegi »začrtali« našo severno mejo. Leto za tem, torej 2019 bo posvečeno 100 letnici priključitve prekmurskih Slovencev matičnemu narodu.

Številni indici so, da bodo tudi obletnice teh dogodkov prikazane kot del kontinuitete. Letošnja proslava ob 98 letnici je to potrdila. Umanjkali pa so predstavniki slovenske RKC, čeprav so skoraj vse ključne osebnosti, ki so bile vpete v priključitev Prekmurcev matičnemu narodu, bili katoliški duhovniki. Tudi predstavnikov SAZU in ljubljanske Univerze ni bilo videti, čeprav je bil dr. Matija Slavič dva mandata rektor ljubljanske Alme matere. Šlo je pač za lokalno prireditev, ampak tudi na njej sta bili prvi vrsti sedežev namenjeni obrazom kontinuitete. Da si želi politična elita kontinuitete »prisvojiti« 100 letnico po svoje izpričuje lansko delovno srečanje organizacijskega odbora »obeležitve stote obletnice priključitve Prekmurja matični domovini«, ki ga je gostil soboški župan Aleksander Jevšek. Odboru bo predsedoval nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan, člani pa so Marjan Šiftar, bivši šef Kučanovega kabineta, Ernest Ebenšpanger, nekdanji direktor Mure, član F 21 in tesni prijatelj Milana Kučana, Jevškova svetovalka za kulturo Darja Potočnik, Milan Lovrenčič iz Zveze društev general Maister in generalmajor Alojz Šteiner. Predstavnika soboške škofije seveda niso povabili medse, čudi pa prisotnost Milana Lovrenčiča, saj general Maister s svojimi enotami nikoli ni stopil na prekmurska tla.

V soboški škofiji so verjetno spoznali, v katero smer gredo priprave na 100 letnico, zato so na mestne oblasti naslovili javno prošnjo za pomoč. Do leta 2019 naj bi ploščad pred stolno cerkvijo preimenovali v trg svetega Nikolaja, na njem pa postavili kipa slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda ter prekmurskih katoliških duhovnikov, Franca Ivanocya, Jožefa Klekla, dr. Matije Slaviča, Franca Kovačiča in Ivana Jeriča, ki so odigrali ključno vlogo v združitvenem procesu z matičnim slovenskim narodom. Na bližnjem krožišču pa naj bi bil postavljen kip svetega Nikolaja, zavetnika soboške škofije. Ko je na otvoritvi drevoreda Martina Lutra javno priprošnjo izrekel soboški škof dr. Peter Štumpf, se je verjetno županu Aleksandru Jevšku naredil velik cmok v grlu. Nov cmok je sledil na zadnji seji mestnega sveta, na kateri je svetnik  opozicijske SDS Andrej Mešič pri obravnavi proračunskih izhodišč za 2018 prebral pobudo soboške škofije. Zanimivo, v istem hipu je kamerama obeh lokalnih TV postaj AS in Idea, ki v celoti snemata in predvajata seje soboškega mestnega sveta,  zmanjkalo energije v baterijah tako, da Mešičev nastop nista posneli. Že res, da so mu potem omogočili, da še enkrat prebere pobudo soboške škofije, vendar je to kaj slab obliž.

Leto 2019 bo za soboško škofijo še kako pomembno. Ob praznovanju 100 letnice priključitve Prekmurja matici, naj bi se zgodila tudi beatifikacija duhovnika Daniela Halasa, ki so ga zverinsko ubili marca 1945, nekateri viri pravijo, da je njegovo likvidacijo ukazal Miško Kranjec.  Morda je tudi v beatifikaciji Daniela Halasa iskati razloge, da politična elita kontinuitete želi odigrati dominantno vlogo pri praznovanju 100 letnice priključitve. Sicer pa, že letos bo vse jasno, ko se bodo vrstila dogajanja ob Maistrovem letu.

Boris Cipot