Poslanska skupina SDS zahteva nujni sklic seje odbora za zdravstva

Poslanska skupina SDS je na predsednika odbora za zdravstvo naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora za zdravstvo, na kateri bi obravnavali strategijo razvoja intenzivne medicine v Republiki Sloveniji. 

Strategija razvoja intenzivne medicine v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Strategija) je razvojni dokument, ki je nastal kot eden izmed ukrepov oziroma načrtovanih aktivnosti s ciljem, da se doseže soglasje z vsemi ključnimi deležniki o spremembah, ki so potrebne za boljše odzivanje sistema zdravstvenega varstva na potrebe prebivalstva. 

V Strategiji je razširjen strokovni kolegij med drugim razdelil oddelke intenzivne medicine glede na mrežo bolnišnic v Republiki Sloveniji. Strategija je bila objavljena na spletni strani MZ, spremembe in dopolnitve pa so sprejemali do 1. decembra 2018. 

V zvezi s Strategijo so na ministrstvo s strani bolnišnic, ki naj bi se jim spreminjal status, prejeli kar nekaj pripomb. Zdravstveni svet, strokovni organ pri Ministrstvu za zdravje, je tako na primer tri bolnišnice – SB Brežice, SB Ptuj in SB Trbovlje rangiral na način, da jih definira kot lokalno bolnišnico. Ta naj bi bolnika, ki je potreben intenzivnega zdravljenja, ustrezno sprejela in pripravila za transport v 24 –ih urah. Bolnišnica bo potrebovala za ta postopek vso sodobno opremo in kader, denarja pa bo za te dejavnosti bistveno manj, saj so normativi za lokalno bolnišnico v tej Strategiji opredeljeni bistveno slabše kot za regionalne bolnišnice (zdravnik je npr. v lokalnih bolnišnicah zagotovljen le 8 ur dnevno, za ostale ure pa naj bi bolnišnice zagotavljale pripravljenost zdravnika). 

Po mnenju direktorjev bolnišnic pa se z na tak način pripravljeno Strategijo posega v en segment dela splošne bolnišnice, saj ta sprememba ne vpliva le na izvajanje te službe (intenzivne medicine), temveč na vsa področja dela bolnišnice. Intenzivna medicina je namreč tesno povezana z internim, kirurškim, pediatričnim in ginekološko porodnim oddelkom, še posebej pa z Urgentnim centrom. Ostali oddelki potrebujejo zagotovljeno intenzivno medicino 24 ur na dan 365 dni v letu, in to ne kot pripravljenost zdravnika na domu, kot se to predvideva za lokalne bolnišnice. 

Zakonodaja (5. člen ZZDej) sicer določa, da na sekundarni ravni mrežo določa Republika Slovenija po predhodnem mnenju zainteresiranih občin. Strateški dokument z opredelitvijo posameznih bolnišnic kot lokalnih tako posega v status splošnih bolnišnic, ki preprosto s sredstvi, ki jih bodo dobile za opravljanje dejavnosti, ne bodo več zmogle pokriti vseh nastalih stroškov, s čimer se zaradi neurejenega financiranja Urgentnih centrov srečuje kar nekaj bolnišnic. 

Strategija je po mnenju direktorjev nekaterih bolnišnic plod parcialnega načrtovanja brez prave ideje o delitvi dela med bolnišnicami in jasno določene mreže bolnišnic. Vsako parcialno spreminjanje posameznih organizacijskih enot prinaša bolnišnicam dodatne težave in nemir pri opravljanju njihovega poslanstva. 

Da je Strategija razvoja interne medicine neustrezna in da ne upošteva že sprejetih sklepov Sveta regije Posavje, s katerim je bilo seznanjeno resorno ministrstvo, je opozoril tudi Svet omenjene regije. Po njihovem mnenju ministrstvo s to Strategijo (na področju organizacije javnega zdravstva in opredelitvijo lokalne bolnišnice, ki pa je dejansko regionalna in tudi širšega pomena) posega in postavlja regijo v podrejen položaj. Svet regije Posavje nasprotuje predlagani Strategiji v delu, kjer označuje Splošno bolnišnico Brežice kot lokalno in ne regionalno. Svet regije prav tako nasprotuje izvedbi spremembe organizacije intenzivne medicine v Sloveniji, kot je predlagana z dokumentov Strategije, saj bi za regijo Posavje pomenilo bistveno znižanje sredstev za zdravljenje bolnikov v t. i. lokalnih bolnišnicah (Brežice, Trbovlje in Ptuj) za oskrbo enako zahtevnih zdravstvenih stanj pacientov. Končna posledica takšnega strokovnega načrtovanja bo znižana raven zdravstvenega varstva za prebivalce regije Posavje, saj bo bolnišnica, kot je načrtovana v Strategiji, ostala brez zdravnikov. 
Vse zapisano je tudi po mnenju poslanske skupine SDS v nasprotju z zavezami koalicijske pogodbe na področju zdravstva, ki govori o dostopnem, kakovostnem, učinkovitem in finančno vzdržnem zdravstvu. Za regijo Posavje bi namreč take spremembe pomenile bistveno znižanje sredstev za zdravljenje bolnikov v t. i. lokalnih bolnišnicah za oskrbo enako zahtevanih stanj pacientov, prav tako pa nova organizacija bolnišnic ne prispeva k boljši organizaciji intenzivne medicine, še manj pa k večji in boljši strokovni obravnavi življenjsko najbolj ogroženih bolnikov v Sloveniji. 

V poslanski skupini SDS predlagamo, da odbor za zdravstvo po končani razpravi sprejme naslednja sklepa: 

1.        Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje RS, da ponovno preuči Strategijo razvoja intenzivne medicine v RS in upošteva mnenja Sveta regije Posavje. 

2.        Odbor za zdravstvo nalaga Ministrstvu za zdravje RS, da pred sprejetjem Strategije razvoja intenzivne medicine v RS o končnem dokumentu seznani Odbor za zdravstvo DZ RS.