Pasti spletnega nakupovanja

Sodoben način življenja s prenatrpanimi urniki in (po)koronski časi so nas množično potisnili na splet, ne samo na družbena omrežja, ampak tudi povečali obisk in nakupe pri spletnih trgovcih.

Spletno nakupovanje ima resda veliko prednosti, katerih pa nismo zaznali samo potrošniki, ampak so priložnost za dober in hiter zaslužek odkrili tudi prevaranti, ki se za dosego tega cilja poslužujejo bolj ali manj iznajdljivih metod.

Ker je preventiva vedno boljša kot kurativa, vam v tokratnem članku ponujamo nasvete, kako si pri spletnem nakupovanju zagotoviti dobro, predvsem pa varno uporabniško izkušnjo.

Na kaj morate biti torej pozorni pri spletnem nakupovanju?

1. Obvezne sestavine spletne trgovine

Zakonodaja, natančneje Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in, v primeru, da podjetje posluje s potrošniki, torej fizičnimi osebami, tudi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) od spletnih trgovin med drugim zahteva objavo:

• podatkov o podjetju in njegovem sedežu, veljavnem elektronskem naslovu (verodostojni spletni prodajalci ne uporabljajo brezplačnih poštnih predalov, kot so gmail.com ali hotmail.com), matično in davčno številko;
• podatke o ceni blaga ali storitve, vključno z vsemi davki in drugimi dajatvami ter morebitne stroške dostave;
• podrobnejšo ureditev plačila ter načina in roke dobave oz. izpolnitve;
• opis pravice do odstopa od pogodbe oz. izrecno obvestilo o tem, da potrošnik te pravice nima;
• rok veljavnosti ponudbe;
• in nekatere druge podatke, ki morajo biti potrošniku na primernem nosilcu zagotovljeni najkasneje ob začetku opravljanja storitve oz. ob dobavi blaga.

Svetujemo vam, da pred nakupom vedno preberete splošne pogoje, sploh, če trgovine ne poznate, saj se v njih lahko skrivajo pogoji, ki do potrošnika niso najbolj prijazni.

2. Preverite varnost in kredibilnost spletne strani

Da gre za varno in zanesljivo spletno stran, lahko prepoznamo po obliku spletnega naslova (URL-ja) spletne strani; varne spletne strani imajo pred URL-jem narisano zaklenjeno ključavnico, prav tako pa se URL ne začne s http, ampak s HTTPS! Izgledati mora nekako tako:

Ravno tako nakupe opravite samo preko varne WI-FI povezave, saj je pri povezavah, ki niso zaščitena z geslom in torej lahko vsak dostopa do njih (ponavadi so na voljo na javnih krajih), večja nevarnost, da vam nepridipravi ukradejo osebne podatke.

O legitimnosti spletne trgovine lahko veliko izvemo tudi iz same domene. Njenega nosilca lahko preverimo na spletni strani https://who.is/, pri čemer bodite predvsem pozorni na čas registracije, saj je večina lažnih spletnih strani registrirana pred kratkim (ni pa nujno).

Veliko lažnih spletnih strani si tudi “izposodi” grafično podobo katere druge, verodostojne spletne strani, z namenom vzbujanja zaupanja pri kupcih in v upanju na njihovo nepazljivost. Vendar če pogledamo njen spletni naslov (URL), vidimo, da se ta razlikuje od strani, ki jo posnema.

Primer, kjer se lažna spletna stran prikazuje kot ena od podstrani rtv.slo; uporablja njeno grafično podobo, vendar je URL drugačen.

3. Poskrbite za varnost svojega računalnika

Pametno je tudi investirati v ustrezno zaščitno opremo (antivirusni program, požarni zid), ki ga je potrebno redno posodabljati. Ti lahko pravočasno preprečijo vdor v vaš računalnik in namestitev zlonamerne opreme ter kraje podatkov.

Če imate nameščeno ustrezno zaščitno opremo, se vam v primeru, da spregledate ostale opozorilne znake in na primer želite kupiti izdelek z zgornje spletne strani, prikaže sledeče obvestilo:

Ravno tako je potrebno na spletnih straneh, na katerih se shranjujejo naši osebni podatki ali druge pomembne informacije, ustvariti močna gesla, ki bodo onemogočila vdor vanje. Geslo kot so rojstni datumi ali imena svojih otrok torej niso primerna. Nasvete za izdelavo močnega gesla najdete na tej povezavi.

4. Cena in varno spletno plačevanje

Pri spletnem nakupovanju je smotrno upoštevati pravilo: če je ponudba predobra, da bi bila resnična, zelo verjetno tudi ni. Eden izmed znakov za previdnost je namreč tudi, da spletna stran izdelke ponuja po izjemno ugodni ceni, ki močno odstopa od ostalih na trgu, ali z veliki popusti, ki pogosto presegajo 50 %.

Če spletni trgovec od vas zahteva nakazilo preko sistema Western Union ali Money Gram, je to skoraj zagotovo znak, da gre za lažno spletno trgovino. Sistema sta namreč priljubljeni orodji spletnih goljufov, saj v teh primerih ni mogoče slediti transakcijam.

V vsakem primeru bodite previdni s podatki, ki jih delite. Zaupanja vredni prodajalci od vas nikoli ne zahtevajo npr. vaše pin številke ali drugih osebnih podatkov, ki niso neposredno povezani z nakupom.

5. “Polomljena” slovenščina

Lažni spletni trgovci pogosto prihajajo iz tujine in za komunikacijo s slovenskimi potrošniki največkrat uporabljajo spletna orodja za prevajanje, kot je na primer Google Translate. Kljub temu, da so ta orodja že zelo izpopolnjena in napake pogosto niso zelo očitne, lahko pri daljši komunikaciji vseeno zasledite, da uporabljajo nenavadne izraze ali besedne zveze.

Z dovoljenjem naše članice, ki se je na nas obrnila po pomoč, vam pripenjamo izsek takšnega pogovora prek elektronske pošte.

V tem primeru je šlo za nakup prek Facebook strani, članica ni preverila katero oz. če sploh katero podjetje stoji za Facebook stranjo, plačala pa je po povzetju. Ko je želela izdelek vrniti, saj je bil ta izjemno slabe kvalitete, tega seveda ni mogla narediti, kupnino pa je v celoti izgubila.

6. Izkušnje drugih kupcev

Če spletne trgovine ne poznate ali na njej kupujete prvič, se je dobro pozanimati o izkušnjah drugih kupcev. Potrošnikih o slabih izkušnjah pogosto pišejo na družbenih omrežjih ali spletnih forumih, ki znajo biti v takšnih primerih dragocen vir informacij. Če zasledite večje število zapisov, ki pričajo o slabi izkušnji z določenim spletnim trgovcem, se je nakupu pri njem najbolje izgogniti.

7. Kaj storiti, če ste žrtev prevare?

V primeru, ko ste že opravili nakup pri lažnem spletnem trgovcu in tako postali žrtev prevare, so vaše možnosti omejene. Težko boste uspeli uveljaviti svoje pravice in povrniti škodo s sklicevanjem na potrošniško zakonodajo, saj na drugi strani ni dejansko registriranega podjetja.

Če ste žrtve goljufije, s katero so vam na računalnik namestili zlonamerno programsko opremo, vam ukradli osebne podatke in podobno, lahko indicent prijavite na nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer vam bodo poskušali pomagati na različne načine.

Če ste “samo” kupili izdelek, ki ga nikoli niste prejeli, se lahko obrnete na policijo. Ta pa ima v drugih državah omejene pristojnosti, zato si rešitve težave in povrnitne kupnine ne morete zares obetati.

 

vir: https://vemvec.si/index.php/pravice-potrosnikov/186-pasti-spletnega-nakupovanja