Ob 150 letnici gasilstva na Slovenskem PRS Borut Pahor odprl razstavni gasilski paviljon

V neposredni bližini prostorov Poklicne gasilske enote Celje, je v sredo potekala slovesna otvoritev paviljona, kjer je med drugim razstavljena tudi gasilska avto lestev s častitljivo starostjo. Narejena je bila leta 1930.

Ob tako častitljivi obletnici kot je 150 let gasilstva na Slovenskem,  je zagotovo priložnost, da se s ponosom pokaže vloga in pomen,  ki ga ima gasilstvo med Slovenci.

Po podatkih Gasilske zveze Slovenije ta krovna gasilska organizacija združuje več kot 162.000 prostovoljnih gasilcev, ki so organizirani v 1341 društev, povezanih v 120 gasilskih zvez, združenih v 17 gasilskih regij, in približno 700 poklicnih gasilcev, ki delujejo v 13 poklicnih gasilskih enotah.

Pravilen odnos do gasilstva in gasilcev gojijo tudi na Celjskem. Občina je na pobudo  Janka Požežnika, direktorja Poklicne gasilske enote, ki se nanaša na obnovo omenjene lestve odgovorila pozitivno v obeh ozirih, se pravi, da je pozdravila idejo o prenovi, jo podprla  tudi z določenimi finančnimi sredstvi. Po besedah Bojana Šrota, župana Mestne občine Celje, je gasilec lahko nekdo, ki to dela z srcem. Celje je znano kot mesto, ki ceni svojo kulturno dediščino, zato tudi vlaga veliko sredstev, da jo ohrani oziroma, da se na najbolj primeren način ohrani zanamcem. Da ima Celje pozitiven odnos do kulturne dediščine pove tudi to, da bo mesto Celje v novembru v Parizu dobilo mednarodno priznanje za ohranjane kulturne dediščine in sicer za ohranjanje, obnovo in način, kako  predstavlja širši  strokovni in laični javnosti Celje in se nanaša na najdbe iz rimskih časov. Celje je za sedaj edino slovensko mesto s takšnim priznanjem. Priznanje je tudi  to, da je Celju in Sloveniji  zaupana organizacija gasilske olimpijade leta 2021.

Kot slavnostni govorec in gost na otvoritvi  je bil  Borut Pahor, predsednik Republike. Ta  je v svojem nagovoru  dejal,  da  je pomen prostovoljnega  in poklicnega gasilstva  v Sloveniji  ogromen tako kot je cenjeno in spoštovano njihovo požrtvovalno delo. Samo organizirano gasilstvo se pojavlja sočasno z ustanavljanjem taborov, kjer se kot osnovni apel in zahteva pojavlja tudi ozaveščanje prebivalstva  ter izpostavlja  zahteva o rabi slovenščin na teh prostorih.  Zato ni čudno, da je gasilstvo in gasilci na letvici zaupanja med ljudi Slovenci na samem vrhu.

Avto lestev, o kateri je govora danes, poleg tega, da je del tehnične dediščine, je tudi opomnik, spomenik tako tistim,  ki so jo uporabljali pred devetdesetimi leti, kakor tudi tistim, ki so vložili mnogo strokovnega dela ter žrtvovali veliko svojega časa, konec koncev tudi fizični moči, da se na takšen način to obnovi in ponudi javnosti na ogled.

O obnovljeni gasilski lestvi, ki je sicer bila v uporabi do leta 1980, se je naključno zvedelo pred 13 leti, da se nahaja v nekem kozolcu na Ljubečni in da je prepuščena zobu časa. »Takoj je bila pripeljana na to lokacijo, kjer je zelo kmalu bila ustanovljena delovna skupina za restavriranje. Pod vodstvom gospoda Iztoka Vaša je delo potekalo celih sedem let.  Po sedmih letih je bila pripravljena na preizkus. In delovala je. Pa vendar je nekaj manjkalo. Manjkal  je namen in način kako to pokazati javnosti. Porodila  se je  ideja o tem paviljonu. In danes je tukaj,«  je med drugim dejal Janko Požežnik, direktor-poveljnik Poklicne gasilne  enote Celje.

Paviljon in razstavljeno  gasilno lestev ter novo vozilo  četrte generacije,  kot mu pravijo, je blagoslovil upokojen Celjski škof, monsignor dr. Stanislav Lipovšek.

V prihodnje se nadejajo obiskov  radovednosti in zanimanja vseh ki ga bodo  obiskali razstavni paviljon ter  edukativnega učinka  na mlade ter bodoče rodove.

Kulturni program  so izvajali mladi glasbeniki iz Zgornje Savinjske, predani narodni glasbi n gasilstvu

V.K.T.