NSI je predlagala ustanovitev posebnih sodišč za banksterje

Z Jožefom Horvatom, poslancem in vodjo poslanske skupine NSi v Državnem zboru, predseduje tudi parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve, sva pričela najin pogovor z dogajanji ob koncu mandata tega sklica parlamenta. Miro Cerar, predsednik vlade, užaljen zaradi tega, ker so ga na »cedilu pustili« ustavni sodniki, ko so sledili vsebini pritožbe Vilija Kovačiča – državljana K, ki mu je kot političnemu Don Kihotu uspelo zrušiti na prvem referendumu potrjen Zakon o 2.tiru, je odstopil, njegova vlada se ukvarja zgolj s tekočimi posli. In ker se v Državnem zboru ni našel »junak,« ki bi z desetimi poslanskimi podpisi kandidiral za mandatarja, je predsednik države Borut Pahor minuli teden razpustil tudi parlament in razpisal predčasne volitve. Torej bi v tem duhu tudi Državni zbor do volitev, ki bodo v nedeljo 3. junija, opravljati zgolj in samo tekoče posle. Pa temu ni talko, saj so zlasti poslanci vladajoče SMC, ki jih v minulih štirih letih oko opazovalca dogajanj v parlamentu sploh ni opazilo, kot po tekočem traku vložili zahteve za izredne seje, na katerih naj bi odločali o »njihovih« zakonih. Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez je v tem brezvladju začutil svojih pet minut oblasti in seveda izsilil serijo izrednih sej, na katerih naj bi poslanci odločali o teh epepejevskih zakonih poslancev SMC in Levice. Menda naj bi obravnave izsilil z grožnjo, da v nasprotnem primeru tudi sklepno  poročilo Logarjeve preiskovalne komisije o bančni luči ne bo doživelo parlamentarne obravnave.V Novi Sloveniji obžalujejo, da se tudi ta mandat parlamenta ni redno zaključil, pove Jožef Horvat. »Zdi se, da so bili doslej poslanci SMC »privezani,« zdaj pa kot da so popustile neke nevidne spone, ker smo priča pravcate poplave tako imenovanih poslanskih zakonov, ki v glavnem rešujejo neke parcialne probleme. Vmes je tudi nekaj pobud, ki bi jih z veseljem podprli tudi v NSi. Na kolegiju predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza smo se odločili, da zaradi odstopa predsednika vlade Mira Cerarja umaknemo redno aprilsko sejo Državnega zbora, ki bi trajala najmanj dva tedna, kar se je vedelo že vnaprej, saj nas je čakal sprejem kopice zakonov. In zdaj vsi ti zakoni, načrtovani za redno sejo, prihajajo na dnevni red izrednih sej. Ob tem naj pred obravnavo vseh teh poslanskih zakonov spomnim na poziv Fiskalnega sveta, ki je pred dnevi poslal pismo Državnemu zboru in Državnemu svetu,  v katerem jasno opozarja, da ti »poslanski« zakoni z Vlado in koalicijo niso bili usklajeni,  za seboj pa prinašajo finančne obveznosti v višini štirih milijard evrov v naslednjem mandatnem obdobju. To je skoraj polovica letnega proračuna Republike Slovenije. V Novi Sloveniji se čutimo odgovorne do porabe javnih financ, zato smo v naši poslanski skupini sklenili, da bomo obstruirali izredno sejo, na katerih se bodo sprejemali »poslanski« zakoni, enako odločitev so napovedali tudi v še treh ali štirih poslanskih skupinah. To nam omogoča 65. člen Poslovnika DZ.«

Jožef Horvat je prepričan, da so ti »poslanski« zakoni zgolj všečna poteza poslancev SMC, s katero po štirih letih udobnega pasivnega življenja v državnem zboru doseči naklonjenost pri potencialnih volivcih. Imeli so dovolj časa, da bi te zakone sprejeli med mandatom, saj so imeli svojo vlado in večino v državnem zboru. Nova Slovenija je v parlamentarno proceduro ves čas mandata vlagala zakonske predloge, v trenutku, ko je odstopila vlada, tega več ne počnejo, dodaja Jožef Horvat. »Vložili smo 40 zakonskih predlogov, od tega je bilo sprejetih šest, trije še vedno čakajo obravnavo. »Nekdo bo rekel, da je 15% izplen pri predlaganju zakonov, slab uspeh, vendar je treba poudariti, da smo le opozicijska stranka, zato smo z doseženim zadovoljni.«

Ker je predsednik DZ Milan Brglez obravnavo »poslanskih« zakonov vezal tudi na obravnavo nekaterih pomembnih dokumentov, med drugim tudi poročil preiskovalnih komisij, odborov za nadzor varnostno obveščevalnih služb, ni morda objektivna bojazen, da bodo poslanci SMC nagajivo obstruirali obravnavo teh vsebin,  je bilo naslednje vprašanje Jožefu Horvatu. »Ko sva s predsednikom Republike Borutom Pahorjem govorila o optimalnem datumu za izvedbo predčasnih volitev, sem mu povedal, da je nujno čim prej dobiti vlado s polnimi pooblastili. Ob tem sem mu naštel tudi vse tiste vsebine, ki bi jih moral obravnavati Državni zbor tega sklica. Gre za štiri poročila parlamentarnih preiskovalnih komisij, komisije za nadzor varnostno obveščevalnih služb, pa tudi  vsebino tožbe  proti Hrvaški na sodišču Evropske unije zaradi nespoštovanja razsodbe Arbitražnega sodišča o slovensko hrvaški meji. Borut Pahor je v celoti soglašal z mojimi predlogi, poslanci NSi smo prispevali podpise pod zahtevo po sklicu izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali vsa ta poročila. Razprava o poročilu o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij v primeru TEŠ-6 je praktično končana, enako tudi poročilo o žilnih opornicah, čaka nas obravnava poročil še dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij. Najpomembnejša bo gotovo razprava o sklepnem poročilu tako imenovane Logarjeve komisije o »bančni luknji.«

Kako ocenjuje razmerje med odstopljenim predsednikom vlade Mirom Cerarjem, ki se je posvetil predsednikovanju svoji SMC in predsednikom parlamenta Milanom Brglezom, kajti marsikatera njegova poteza namiguje, da kot podpredsednik SMC deluje proti  svojemu predsedniku.  »To se je v DZ čutilo že nekaj časa, napetosti so popustile tik pred kongresom SMC. To bipolarnost Cerar – Brglez je dobro zaznal tudi zunanji minister Karel Erjavec, ki je s solistično akcijo priznavanja Palestine kot suverene države zabil dodatni klin med obema.« Po svoje je to na svoji koži občutil tudi Jožef Horvat kot predsednik odbora za zunanjo politiko. Zavrnil je zahtevo Milana Brgleza po vnovični obravnavi priznanja Palestine, za kar so navijali tudi poslanci Levice, zato ga je Brglez odstavil s predsedniškega položaja in sam sklical vnovično sejo. »Drži, predvsem s strani dr. Milana Brgleza sem čutil neverjeten pritisk, ki je sicer član odbora za zunanjo politiko, kot predsednik parlamenta pa prvi med enakimi, in nič drugega! Zlasti na zaprtih sejah odbora je zahteval, da razpravo vodim po »njegovih notah,« a sem imel k sreči podporo ostalih članov in članic odbora. Zato sem jim hvaležen, pa tudi ponosen na člane odbora za zunanjo politiko, ki so ob obravnavi najtežjih političnih vprašanj o arbitraži in razsodbi arbitražnega sodišča, po sicer burnih razpravah na zaprtih sejah, vseeno sprejeli sklepe, podrte z veliko večino ali celo soglasjem vseh. V Odboru je 17 članov in članic, in če dobite za nek ključen sklep 16 »ZA« in nihče proti, je to zelo dobro, kar se tiče zunanjepolitičnih vprašanj.« Kar pa se priznanja Palestine tiče, je Jožef Horvat spomnil, da je Odbor že 28. novembra 2014 sprejel jasen sklep, da je le Vlada edini kvalificirani predlagatelj priznanja nove države. Vlada tega do danes ni naredila, razloge zakaj Državnemu zboru tega ni predlagala, ve Vlada oziroma Miro Cerar. »Ko smo imeli 4. tega meseca, torej že v času opravilne nesposobnosti vlade,  sejo Odbora o priznanju Palestina, sklicano zaradi zahteve 27 poslancev o sklicu izredne seje Državnega zbora, na katerem naj bi odločali o priznanju Palestine, sem bil deleže kritike tudi iz ust dr. Milana Brgleza, zakaj nisem k besedi pustil tudi zunanjega ministra Karla Erjavca. Le zakaj pa bi mu dal, saj Vlada ni bila predlagatelj, Karel Erjavec pa je o tem govoril že na mnogih sejah Odbora.« Do zadnje seje, ko se je zgodil incident Med Brglezom in Horvatom, je Odbor  Palestini namenil 6 ur razprave. Zato po mnenju Jožefa Horvata Erjavec ni imel povedati nič novega. Sam to akcijo Levice, Erjavca in seveda Brgleza dojema kot poskus pridobivanja poceni volilnih glasov. To je seveda skregano z zavezami, ki jih je Slovenija sprejela z vstopom v EU. Konec koncev je EU ena večjih denarnih pa tudi humanitarnih donatork Palestini.

Po tem, ko je Matej Tonin postal predsedujoči stranke NSI, je Jožef Horvat prevzel vodenje poslanske skupine. Zato me je seveda zanimalo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati kolegija predsednika Državnega zbora, vse namreč niso odprte za javnost. Zadnji primer petkovega kolegija, ko so sicer na odprti seji vodje poslanskih skupin pri opredeljevanju časa, namenjenega za razprave poslanskih zakonov, zavrnili Brglezovo izsiljevanje, jim je ta ob prekinitvi zabrusil, da če ne bo soglasja o tem, da bo iz dnevnega reda izredne seje črtal razpravo o poročilu Logarjeve komisije. Zato vprašanje, ali lahko Milan Brglez to točko dnevnega reda preprosto izbriše, nekaj podobnega ser je pripetilo pred 18. leti, ko sklepnega epiloga v Državnem zboru ni doživelo poročilo Pukšičeve preiskovalne komisije o oškodovanju družbenega premoženja? »Dejstvo je, da imamo v vseh zgodovini Slovenije v glavnem leve oziroma levosredinske vlade. Le v času od 2004 do 2008 smo imeli desnosredinsko vlado, pa še v njej je bil Desus, ki sodi med leve stranke. To seveda pomeni, da krivce za TEŠ- 6. za bančno luknjo, pranje iranskega denarja, najdemo v levi politični polobli. Z afero iranske pralnice denarja preko NLB je Slovenija v svetovnem, zlasti pa v evropskem merilu izgubila status kredibilne države. Zakaj, preprosto zato, ker so o tem vedeli vsi najbolj odgovorni, pa se ni zgodilo nič. Še huje, tuje obveščevalne službe so nas opozarjale o tej raboti, pa spet nič.«

 Bo tudi NSi ob sprejemanju sklepnih poročil preiskovalnih komisij zahtevala še sprejetje sklepa, da se z vso materijo seznani preiskovalne organe, NPU in SDT, je bilo moje vprašanje Jožefu Horvatu. »Parlamentarna preiskava sledi vsaj dva pomembna cilja. Najprej da odgovornim damo ime in priimek, nato pa, kakšne morajo biti zakonske spremembe. Že vmesno poročilo Logarjeve komisije je predlagalo oblikovanje posebnih oddelkov tožilstva in sodišč, ki bi se ukvarjali izključno z bančnim kriminalom in osebami, vpletenimi v te rabote. To je bančni kriminal in gospodje, ki so temu botrovali, so kriminalci. Ne more kar tako izginiti nekaj milijard evrov, pa zato nihče ne odgovarja. V NSi smo predlagali ustanovitev posebnih sodišč, vendar »glej ga zlomka,« državni zbor našo pobudo zavrne, čeprav se vsi strinjajo, da gre za »banksterje!« Sklep o ugotovitvah Logarjeve komisije podprejo, rešitev, to je ustanovitev posebnih sodišč, pa zavrnejo.« PO besedah Jožefa Horvata bo NSI podprla sklepe končnega poročila Logarjeve komisije.

Pogovor z Jožefom Horvatom se je dotaknil tudi sobotnega kongresa NSI, na katerem bodo med drugim Mateja Tonina  izvolili za predsednika stranke, osvežili strankine organe tudi z novimi, mladimi obrazi, predvsem pa sprejeli programska izhodišča, s katerimi bodo skušali nagovoriti volivce, da jim v nedeljo, 3. junija zaupajo svoj glas. 

Celoten intervju z Jožefom Horvatom  v oddaji Sreda v sredo si lahko ogledate na priloženem video posnetku