Novi Maribor
12.oktober 2017 – V Glaserjevi dvorani Univerzitetne knjižnice je Primož Premzl predstavil novo monografijo o Mariboru z naslovom NOVI MARIBOR, mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. Stoletja. Knjiga je izšla ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primoža Premzla. Ob tem je to bil tudi uvod k otvoritvi razstave v Likovnem in Knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor, Gospejna ulica 1, ki bo odprta za ogled do 11. novembra 2017.
Knjigo so pripravili Maja Godina Golija (osrednje besedilo), Primož Premzl (zasnova, predgovor, dodatna in vmesna besedila), Urška P. Černe (prevodi iz nemščine), Andrej Benet (avtor fotografij) in drugi. Monografija predstavlja Maribor v času med obema vojnama, ko je iz provincialnega mesta postal pomembno industrijsko mesto, predvsem na področju tekstilne industrije, lahko bi rekli kar »jugoslovanski Manchester«. To pa je tudi bila osnova na kateri je Maribor gradil svojo industrijo v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni.
Umetniški kabinet in njegov glavni akter Primož Premzl že celi dve desetletji in pol poznavalsko predstavljata in zastopata kulturno dediščino Maribora. Od leta 1992 se je tako nabralo zavidljivo število dosežkov. Doslej je založil in izdal 50 knjig s področja umetnostne zgodovine, zgodovine in etnologije. Med njimi izstopa popolni faksimile Statuta mesta Ptuj iz leta 1376. Umetnostno-zgodovinski vodnik po Mariboru in okolici, ki ga je souredil in izdal, pa je bil razglašen za najkakovostnejši priročnik leta 2000. Leta 2004, ob 750-letnici mesta, so izšle Mariborske vedute, delo, ki je nastajalo enajst let in je najbolj dognana in najrazkošnejša monografija o nekdanjem Mariboru. Tukaj je tudi natis v svetovnem merilu neprimerljive Zbirke ampelografskih upodobitev Vinzenza in Conrada Kreuzerja, ki jo hrani Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Med drugim je založil in uredil monografijo dr. Mateja Klemenčiča Francesco Robba — Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani, ki so jo poznavalci uvrstili med pet najpomembnejših knjig s področja domačega družboslovja, humanistike in esejistike, izdanih na Slovenskem leta 2013.
Zelo bogata je tudi Premzlova zasebna domoznanska zbirka, ki obsega zemljevide Štajerske od 16. do konca 19. stoletja, vključuje pa tudi več kot 10.000 starih vedutnih grafik, načrtov, risb, fotografij in razglednic. Kot soavtor, zbiralec in urednik je Premzl založil serijo bibliofilskih albumov vedut slovenske Štajerske: leta 1999 Staro Kaiserjevo suito s podobami iz let 1824-1833, skupaj z zemljevidi celjskega in mariborskega okrožja, v 600 izvodih; leta 2006 knjigo upodobitev gradov, izbranih is Vischerjeve Topographia Ducatus Stgriae (1676-1703), v 500 izvodih; in leta 2015 še Slovenještajerske vedute Carla Reicherta, iz druge polovice 19. stoletja, v le 75 izvodih. Zelo zagnano je Primož Premzl speljal projekt ob 120-letnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga (1892-1929), pionirja vesoljske tehnike, ki je v Mariboru preživljal otroštvo. Leta 2016 je pripravil projekt Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866, ki je javnost opozoril na leta 1827 v Mariboru rojenega najslavnejšega pomorskega poveljnika habsburške monarhije.
Za svoje delo je vsestranski kulturni ustvarjalec in raziskovalec kulturne dediščine prejel dve Glazerjevi listini, leta 2002 in 2012, kar potrjuje dejstvo, da bi bilo mariborsko kulturnozgodovinsko pričevanje brez njegovega prispevka znatno skromnejše.
Pripravil: Andrej Ivanuša