NOB: Ne 1,7 milijona, temveč 600 tisoč žrtev na tleh Jugoslavije

Mit o NOB je v času komunistične Jugoslavije preveval vse pore družbenega življenja.  V šolah so učencem in dijakom  glave polnili z epopejsko borbo jugoslovanskih partizanov proti »tisočkrat« močnejšemu sovražniku, tako rekoč na pamet je bilo treba znati vseh sedem sovražnih ofenziv, na vsakem koraku kazati »hvaležnost« milijon sedemsto tisoč žrtvam, zaradi katerih nam je dano »uživanje« svobode. Ustanovljena je bila  ZZB, Zveza združenj borcev,  ki je imela za nalogo zgolj in samo širjenje mita o herojstvu partizanov ter vrednot na mlajšo populacijo. Ko je morebitno vprašanje naneslo na kako ime z domačega okolja, ki so ga likvidirali partizani, je bil ali kolaboracionist ali domači izdajalec, nemškutar, kulturbundovec, njilaš….o kumunističnih likvidatorjih pa so se snemali filmi in tv nadaljevanke.

Ves »mit o slavni NOB« se počasi ruši v prepad zlaganosti že ob številčnih primerjavah, koliko izgub je zaradi »veličanstvenega NOB« pravzaprav utrpel okupator med drugo svetovno vojno na ozemlju Jugoslavije in kolikšen je saldo žrtev, ki jih je umorila domača partizanska puška. Samo v Sloveniji naj bi v letih 1941 do 1945 partizani zverinsko pobili več kot 4200 civilistov, mož, žena in otrok, tudi mnoge, ki so se iz domoljubnih razlogov odzvali klicu upora, zavračali pa revolucionarne ideje komunističnih partizanov. Ti so okrutni »ples smrti« nadaljevali po 15. maju 1945, po uradnem koncu 2. SV, ko so izvensodno pobili več kot 20 tisoč Slovencev, civilistov in vojnih ujetnikov in tudi takšnih, ki so se borili proti okupatorju, vendar so komunistični revoluciji obrnili hrbet, pa tudi preko 100 tisoč oseb drugih jugoslovanskih narodnosti. V več kot 600 množičnih grobiščih po Sloveniji so skriti ostanki zverinsko pobitih.

V nadaljevanju predstavljamo dokument, nastal je 1964. leta, ki ga je pripravil takratni zvezni statistični urad, in sicer poimenski seznam žrtev na tleh Jugoslavije v času NOB. Čeprav so pripravljavci dokumenta priznali, da dokument ne zajema vseh žrtve, vseeno v oči zbode velika razlika pri številu smrtnih žrtev: leta 1945, takoj po vojni so komunistične oblasti govorile o milijon sedemsto tisoč žrtvah, podatki zveznega statističnega urada leta 1964 govorijo o 600 tisoč smrtnih žrtvah. Seveda v popisu iz leta 1964 niso vključene žrtve množičnih povojnih pobojev po 15. maju 1945.

Dokument zveznega statističnega urada takratne SFRJ je v beograjskih arhivih odkril raziskovalec  novejše zgodovine in publicist Roman Leljak in nam ga posredoval v objavo.