NIJZ – Poskrbimo za praznično veselje kljub pandemiji

Mnogi letos ne bomo mogli biti v krogu svojih najbližjih ali bomo praznike celo preživljali sami. Mnogi smo v letošnjem letu zaradi pandemije zgubili ljubljeno osebo, zaposlitev ali finančno varnost. Vse to so obremenjujoče izkušnje, ki v nas lahko povzročijo zaskrbljenost, obupanost, strah, jezo, stisko, osamljenost ali različne druge težave. Odgovor na dolgotrajno in nerazrešeno stisko v življenju ljudi, ki je sicer naraven in pričakovan, se kaže kot t. i.  izčrpanost človekovih kompenzatornih mehanizmov za soočanje s številnimi omejitvami in dodatnimi obremenitvami – v primeru pandemije smo jo poimenovali pandemska izčrpanost. Slednjo opredeljuje pomanjkanje motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj, ki se pojavi postopoma in na katero vplivajo čustva, izkušnje in stališča. Pandemska izčrpanost lahko zato močno vpliva na upoštevanje predlaganih ukrepov, saj zmanjša njihovo učinkovitost in s tem vpliva na širjenje okužbe z novim koronavirusom.

Vpliv pandemije na življenje ljudi

Da bi raziskali vpliv pandemije na življenje ljudi, smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravili spletno raziskavo. Z raziskavo želimo prepoznati vpliv pandemije in z njo povezanih ukrepov na življenje ljudi in s tem oceniti pandemsko izčrpanost v času med epidemijo in po njej. Raziskava poteka v dvanajstih ponovitvah (ponovitve enkrat na dva tedna) v obliki panelnega spletnega vprašalnika. Anketiranje je anonimno in prostovoljno ter vključuje odrasle prebivalce Slovenije, stare od 18 do vključno 74 let.

Prvi val raziskave je bil izveden 4. in 5. 12. 2020 in rezultati kažejo, da visok delež anketirancev (nad 70 %) upošteva ukrepe/higienska priporočila za preprečevanje širjenja okužbe, kar je dobro. Pri tem je zlasti visok odstotek tistih, ki uporabljajo masko (ali drugo obliko zaščite ustnega in nosnega predela obraza) v javnosti, in sicer 95 %. Prav tako rezultati kažejo, da bo kar 82 % anketirancev, z namenom preprečevanja širjenja novega koronavirusa, upoštevalo ukrepe o začasni omejitvi zbiranja ljudi, ki bodo v veljavi v času božično-novoletnih praznikov, kar nam lahko daje upanje, da bomo ne glede na praznike skupaj zmogli uveljaviti zaščitno vedenje, ki lahko prepreči povečano širjenje virusa v januarju. To je posebej spodbudno, saj kar dobra polovica anketiranih oseb (57 %) navaja, da bodo letošnji prazniki za njih zaradi pandemije slabši kot prejšnja leta in bodo morali svoje navade prilagajati novim razmeram. Ne glede na pandemijo in posledične ukrepe skoraj dve petini vprašanih (38 %) menita, da bodo prazniki zanje enaki kot prejšnja leta, 5 % pa jih letošnje praznike doživlja celo kot zanje boljše.

Ada Hočevar z NIJZ je povedala: »Prvi rezultati raziskave torej kažejo, da se večina ljudi zaveda pomena upoštevanja priporočenih ukrepov in bodo temu prilagodili tudi letošnje praznike. V času praznikov, ko smo ljudje še posebej željni stikov in druženja, je tako visoka raven razumevanja pomena upoštevanja ukrepov in higienskih priporočil ključna in kaže na odgovorno vedenje ljudi, ki je pogoj za uspešno spopadanje s pandemijo. Zbrani izsledki raziskave so obenem tudi izhodišče za strokovnjake in odločevalce o pandemski izčrpanosti splošne populacije z namenom priprave ukrepov, ki bodo v največji možni meri doprinesli k čimprejšnji zajezitvi epidemije.«

Več o raziskavi si lahko preberete na naslednji povezavi.

Kljub ukrepom si naredimo praznike lepe

Najvarnejši način praznovanja božično novoletnih dni je doma z ljudmi, ki živijo z nami. Potovanja in druženja z družino in prijatelji, ki niso člani našega gospodinjstva, lahko povečajo možnosti za prenos in širjenje okužbe z novim koronavirusom in tudi drugih prehladnih obolenj. Ne glede na to, kakšne bodo v času praznikov omejitve in ukrepi, naj bo praznovanje družabno, četudi samo virtualno. Zadiši lahko po posebnih, a vseeno zdravih dobrotah, ki jih pripravimo sami ali skupaj z družinskimi člani, na božičnem drevescu pa se lahko znajde kakšen ročno izdelan okrasek z zanimivo zgodbo. Ko ima domišljija odprto prosto ustvarjalno pot, bo znala narediti prijetne priložnosti tudi tam, kjer jih sicer ni videti.

Pomislimo tudi na tiste, ki v teh prazničnih dneh potrebujejo našo pomoč ali pozornost. Zavedajmo se, da je občutek osamljenosti za marsikoga v teh dneh lahko zelo hud, zaradi česar je čas, ki ga namenimo sočloveku, najbolj dragocen.

Če bomo praznike preživljali sami, lahko pokličemo svoje bližnje ali koga, ki je morda še bolj osamljen kot mi. Lahko napišemo komu pismo ali voščilo in mu ga pošljemo po navadni pošti, poiščemo različne družabne skupnosti ali dogodke, ki se izvajajo preko spleta. V primeru, da bi sami ali pa kdo od bližnjih potreboval pogovor, podporo, je v Sloveniji na voljo dobro razvita mreža svetovalnih služb in društev, ki nudijo brezplačno strokovno pomoč. To, da poiščemo pomoč, ni znak šibkosti ali poraza, temveč znak dobre skrbi zase in poguma povedati, kako smo.

vir: https://www.nijz.si/sl/poskrbimo-za-praznicno-veselje-kljub-pandemiji

mib