Nezakonite migracije so pripeljali do razkroja normalne in tradicionalne Evropske družbe
Migracije-preseljevanja, kaj pravzaprav to je?
Migracije oziroma selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Države so tako lahko izvor migracij, prehodni cilji potovanja ali mesto priselitve, po navadi celo vse troje hkrati. So pa lahko emigranstske, preseljevanje, odhod iz dosedanje lokacije države ali regije ter imigrantske, priseljevanje prihod na drugo lokacijo, regijo, državo danes zelo pogosto tudi kontinent oziroma celina. Razlogi so tudi različni. Populacijske, poseljevanje zaradi nezasedenih območij, regij, so lahko ekonomske izzvane z željo po izboljšanju gmotnega stanja družin, posameznikov ter intenzivnejše sodelovanje z izvornimi destinacijami priseljencev, ki so se aklimatizirali v novem ekonomskem okolju.
So pa seveda tudi nelegalne, protizakonite, ki najpogosteje ogrožajo namenske oziroma ciljne pa tudi vmesne države.
Stanje v regijah in državah ki mejijo na druge celine
Evropa je bila vsa stoletja od pozno fevdalne dobe cilj in želja narodov in plemen ki so prihajali v stik z njo neizpolnjena želja da se slej ko prej najdejo na njenih tleh začasno zaradi zanimivosti ali pa trajno da gredo na lepše. V več ozirih so jo doživljali kot ideal. Z ene strani želje z druge strani pa vera in običaji,ki so jih prakticirali jim je postala ovira, ki jih je nasprotno od tega držala v okovih tradicionalnosti in zavrtosti do vsega pozitivnega in drugačnega ne tako daleč vstran. Voditelji so, večkrat posebej v navalih nezadovoljstva ali pomanjkanja pokazali s prstom proti naši celini, češ tisti tam čez so krivi za vaše pomanjkanje in nezadovoljstvo. To »polnjenje« glav preprostih, neukih in mnogokrat tudi zaostalih ljudi, je pripeljalo do eksplozije v njihovih glavah ob že prisotni nevednosti kako in na koga se obrniti za pomoč. Bolj preprosti lažje zmanipulirani, večkrat izkoriščeni tudi ali zelo hitro s pomočjo vere. V mnogih primerih, je to islam to naredil, kot prevladujoča veroizpoved v teh delih sveta, geografsko sicer blizkih, mentalno pa z večkratnikom narazen. In tu se začne težava, pa ne samo njihova ampak tudi naša, Evropska. S časom poleg kazanja s prstom na tam čez se jim je pridružila tudi civilizacijska drugačnost ,ki jo lahko imenujemo zaostalost, je pripeljalo do populacijske eksplozije ne da bi karkoli načrtovali, temveč pustili da se dogaja prirast prebivalstva kot morebitno orožje proti tem sosedom, ki so jih imeli tam čez morje ali pa »za devetimi gorami«.
Vojna žarišča in povabilo starajoče preračunljive starajoče se Evrope
Lepa leta prisotnosti Evropejcev pri njih ter na nek način prosperitete, ki je temeljila na pripeljanem znanju in ne na ustvarjenem, ni mogla trajati večno. Po drugi svetovni vojni se je Evropa vrnila, vrnila se je k sebi k svojim ljudem svojemu razvoju in obnovi. Nekdanje kolonije ali vsaj surovinska območja, kasneje veliko število na novo nastalih afriških in azijskih držav, so ostali brez tistih, ki jih niso marali in seveda brez prepotrebnega znanja, ki so ga rabili za nadaljevanje svojih samostojnih političnih poti, taiste pa niso bili ekonomsko in strokovno dozorele da bi nadaljevali svojo pot popolnoma suvereno. Nekaj časa je šlo. Neskončno dolgo pa ne. Ostanki prejšnjih boljših časov so bili vidni preko propadlih rudnikov,zaraščenih plantaž, velikih območij zapuščenih od prejšnjih primarnih prebivalcev. Poseljevanje velikih konglomeratov, ki so nastajali okoli nekoč glavnih administrativnih središč in mest so se spremenile v nenadzorovane »mestne« džungle v katerih je vladal kaos, kriminal prostitucija, razkroj. V tem kaosu so nastajali socialni nemiri, vstaje kasneje vojne med samimi prebivalci »osvobojenih« od kolonialnih » izkoriščevalcev«. Pa še etnična in verska »raznovrstnost« sta dodali kombinirano » vnetljivo« snov, ki se imenuje med etnične, medverske in kasneje meddržavne vojne. Te vojne so postale poleg takojšnje »vnetljivosti« tudi generator za obračunavanje med sabo iz povsem ekonomskih razlogov in nagibov. V mednarodnem okolju so načrtovano sproducirali slabo vest. Tukaj je starajoča se Evropa, postala nekritično sentimentalna. In smo tu, pri največji napaki. Povabilo »vseh«,ki jih je zadela katerakoli vojna vihra in humanitarne krize. Nepopravljivo!
Vloga radikalnega islama pri usmerjanju in poteku nezakonitih preseljevanj
Da bo svojemu »širokopoteznemu« povabilu dali institucionalni okvir so zasnovali strategijo, ki bi imela kritje v financiranju vseh zbirnih centrih v mejnih, sosednjih držav za begunce, ki so prihajali bežeč pred vojnimi vihrami. Zamisel ki ni imela trdno podlago razen idealističnega pričakovanja da bo to zares tako. Niso upoštevali osnovne informacije ali vedenja o tem kako so posamezne sosednje regije in države medsebojno kompaktibilni v dojemanju reševanja nastalih razmer. Poznali niso obsega morebitnega razraščajočega vala bežanja in migrantskega toka. Ocena kar tako čez palec. Bomo to pokrili z denarjem, ki ga bodo potrebovali ko bo nastala potreba. V tem kakšno leto ali dve prej preden se je razrasel znotraj verski konflikt in zajel ogromna območja bližnjega vzhoda, predvsem pa Sirije in Iraka, kasneje območje ali radikalne islamske tvorbe pod imenom ISIS. Ta ISIS je postal generator vsega slabega, ki je prinesel preglavice celemu svetu posebej pa Evropi. V tem času ne zavedajoč se posledic za vse, je dobrohotno in celo načrtno, skoraj preveč Nemško, predsednica Vlade Nemčije Angela Merkel izrekla nekaj kar je dokončno spremenilo mnenje o njej obenem pa posledice izrečenega za vedno spremenilo dojemanja Evrope, ki smo jo do takrat poznali. Leta 2015 je povabila migrante zaradi vojn in »vojn«, da lahko pridejo v Nemčijo, češ njihova starajoča družba potrebuje v trenutku ko je to izjavila, skoraj milijon ljudi za delo v njihovem visoko razvitem gospodarstvu. Pozvala je vse doktorje, inženirje, kemike, skratka to kar rabijo..Prišli so neprilagojenci vseh vrst
Zgodilo se je nekaj nepojmljivega. Naval vsega kar leze in gre imajo ali si zmorejo izposoditi nekaj tisoč evrov. Najbolj prizadeti in najbolj upravičeni do odhoda in preskrbe v bližnjih državah v centrih za begunce se niso mogli odpraviti nikamor. Začela se je »produkcija« kriminala in izkoriščanja vseh vrst. Reke nekontroliranih, nenadzorovanih gibanj in množic po sistemu rastoče in drveče bučeče mase je proizvedla vse drugo kot početje, ki se mu reče reševanje pred vojno in humanitarno krizo. Poleg vojne in ubijanju ter uničevanju vsega civilizacijsko pozitivnega na območjih zajetih z vojno, so ubijali in uničevali tuje dosežke ter način življenja na tisoče kilometrov vstran, v Evropi. Uničevali so z nekontroliranimi, divjaškimi pohodi če z več držav ne upoštevajoč meje, predpise, ljudi. Fanatični verski voditelji z bližnje in srednjevzhodnih območij so naložili tem ljudem naj gredo čim dlje. Do opravljajo od njihovega boga naloženo delo da morajo izpolniti nalogo prodiranja v osrčje Evrope. Nič v tem času ni bilo pripravljeno za val, naval in eksodus takšnih razmer. Evropa in prevladujoča miselnost je bila zasačena, nepripravljena, medla, zgubljena. Mase s se kopičile najprej v Turčiji, ko niso zmogli ali želeli jih zadrževati ali niso dobili želenega denarja so jih spustili v Grčijo in na njene otoke. Ta ventil ni zdržal pritiska. Masa se je širila v kontinentalno Grčijo in naprej. Preko Makedonije, ki se je kot nečlanica EU in NATA trudila več kot je sicer zmogla,tako rekoč do onemoglosti, je val podiral vse razumske meje. Tisoč kilometrov od Grško- makedonske meje do Slovenije in do Shengenske meje, ki je bila prva resnična z Evropo, je bilo obvladljivo v času neobvladovanja razmer, posebej za kriminalce zadolžene za »preboj« do sanjske destinacije na zahod, logistična » mala malica«.
Slovenska meja 2015 in danes-kombinacija med »mocarelo in ementalerjem«
Prvo realno soočenje z problematiko beguncev z bližnjega in srednjega vzhoda in množičnega pritiska na slovensko mejo, je bil porazen da bolj porazen ne morebiti. To je vtis in realnost, ki se je normalen slovenski državljan ne more znebiti. Vlada in takratni predsednik Miro Cerar, je pokazala kako se ne sme nikoli in nikdar zastopati, braniti in obraniti ter državljane pred negativnimi učinki obvarovati. Miro Cerar pa osebno kot popolnoma indolentna in politično impotentna oseba za kar koli odločujočega vodenja in ukrepanja. V času ko je bilo to prepotrebno je deloval kot spužva. Nič ni funkcioniralo razen proračunske porabe povezane s tem. Slovenija je postala zasmetena, onesnažena, oropana dostojanstva države. Oblast se je trudila napraviti vtis,ki nobenemu ni pomenil nič. Nezakonito je prečkalo mejo ogromno število ljudi ,ki so seboj nosili, bolezni, nevarnosti vseh vrst, celo orožje kot načrtno vrinjeni ISIS-ovci. To je našim »vrlim« humanitarno naravnanim oblastnikom ušlo. Meja je postala kot ementalski sir znan po svoji luknjah. Organi v sestavi zadolženi za to pa podhranjeni in bosi. Ja, bosi in to v najmanj dveh ozirih, glede znanja in opremljenosti. Se ni dalo zastreti in ne prezreti. Nastali so ogromni stroški in situacije brez rešitev in rešitve. Do danes. Sosedje Madžari so to rešili. Mi pa ne. V tem času, je Miro Cerar v vlogi PV postavil žično ograjo na meji, tako da je v napoto našim ljudem in ne tistim katerim je bila namenjena. Pa še to nezakonito, oziroma koruptivno tovarišijsko, kar se nabave taiste žice. Pretok in preboj meje je ostal »standarden«. Tudi po nastopu nove Vlade, Vlade ki jo skupaj »zbobnal« Marja Šarec. Igralec po poklicu. Imitator po vedenjskem vzorcu, vsaj kar se vodenja Vlade tiče. Stisneš ga v kot in je kot mocarela, mečkljiv in popustljiv ter se da izcediti iz njega denar in mir do naslednjega pritiska. Njegov avtorski prispevek pri Vladanju je vladanje s pomočjo nad vladne skrajno levičarske migrantoljubske Levice, ki mu narekuje benevolentnost do migrantske politike in migrantov samih. Pa še »bleknit« ne sme. Proračunska postavka pa ccc 10 milijonov EUR. Totalni brezjačnik . Za zjokat.
Če se ozremo vsaj za dobri dve leti nazaj ugotovimo da poleg uradnih prehodov meje, je kar nekaj nezakonitih preko katerih se ohranja stalni »dotok« nezakonitih migrantov. Statistika je veda, ki se zadnje čase zelo redno napaja z podatki s tega področja. Pri pregledu ilegalnih prehodov meje se opazi najprej večja raznovrstnost in večje število teh »prehodnih« točk. Na jugovzhodnih točkah so predvsem »ekološko« ne preveč ozaveščeni sodeč po nesnagi ki jo puščajo za seboj (Okolica Črnomlja ) v začasnih gozdnih in obrečnih postojankah. Na vzhodu pa se poskušajo pretihotapiti(in se) z vozili kot slepi potniki med marmeladami ali kompoti najpogosteje nekje na območju Srbije. O slučajnosti »dodatnega« tovora pa naj presodijo tisti ki dobivajo plače za to. Po pregledu statistike ilegalnih prehodov na vseh južnih, jugovzhodnih in vzhodnih rednih in ilegalnih prehodov, se da ugotoviti da jih tedensko zajamejo okoli 150-200 zasačenih migrantov, leto ima 52 tednov. Polovico od tega vrnejo oziroma predajo sosedom na Hrvaško, nam ostanejo z začasnim statusom kasneje morda tudi trajnim približno 9000 oseb kar je približno reda velikosti prebivalstva Šmarja pri Jelšah. Zaskrbljujoče!
Vedoč da je njihova izobrazbena struktura in mentalna ter civilizacijska neuglašenost z okoljem v katerem pristanejo pa se problem pomnoži po več kriterijev sočasno. Povrh vsega se najdejo neke »kvazi« internacionalne duše, ki pred oblastjo ki jo sami vodijo skrivajo posamezne primerke kar v hramu demokracije ali drugače rečeno kar v Državnem zboru. O sliki drugod v Evropi posebej v Nemčiji in na Švedskem smo pa priča zastrašujočim prizorom , ki jemljejo dih normalno razmišljajočemu človeku.
Kakšno Slovenijo si želimo?
1. Zdravo Slovenijo, temelječo na krščanski tradiciji, ki bo skrbela za blagor lastnih državljanov, ki jo na koncu koncev ustvarjajo, ohranjajo in jo negujejo za bodoče rodove.
2. Ali pa na »multi-kulti« podlagi, ki jo zagovarjajo domači primerki iz javnega in posebej iz kulturniškega miljeja. V deželo ki jo ne bodo poznali bodoči rodovi ali ne spoznali mlajše ali zelo mlade generacije čez 10, 20, 30 let.
3. Kot deželo minaretov in tekij (molilnic) ali pa mogočnih cerkva in cerkvic na gričkih obsijanih z popoldanskim soncem ali štrlečih zvonikov nad jutranjimi meglicami.
Jaz sem predvsem za Zdravo Slovenijo brez pritiklin, ki so neuglašeni in neusklajeni z mojim, tvojim, našim okoljem in podnebjem tradicijo!
Vane K. Tegov