fotografija je simbolična(foto: splet)
EvropaizobraževanjeKulturaPolitikaSlovenijaV fokusu

Ne prezrite: “Bo za zaščito slovenskega jezika potreben referendum? Ja, obvezno!”

Mag. Branko Grims, iz PS SDS,   je na petkovi novinarski konferenci spregovoril o ponovni zlorabi poslovnika, ki si ga je privoščila predsednica Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Tereza Novak, ki je dovolila uvodno predstavitev Zakona o tujcih, dala besedo vsem gostom, nato pa pred razpravo sejo prekinila in tako onemogočila kakršnokoli drugačno mnenje od predstavljenih v uvodu. In si naredila medvedjo uslugo. Še večjo, kot si sama predstavlja. Zagotovo bo širša razprava, o jeziku kot pogoju za integracijo in vključitev za tujerodne morebitne prebivalce Slovenije.

 

Branko Grims ( foto: Anže Petkovšek)

 

Mag. Branko Grims je še poudaril, da  je tako ravnala, ker koalicija v Državnem zboru očitno ni usklajena, tudi za to ker so v njej kot » s fračo nastreljani možgansko neusklajenih«(opomba vtc) poslanci  glede slovenščine in da ponovno oživlja željo, ki je bila že prej izražena pri skrajnih levičarjih, da bi obvezno znanje slovenskega jezika za tujce, zlasti ko prihaja do združitve in ko gre za podaljševanje dovoljenj, enostavno črtali iz zakona. To pa je po besedah mag. Branka Grimsa v očitnem nasprotju z 11. členom Ustave, ki določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina in da sta na območjih občin, kjer živi tudi madžarska in italijanska narodna skupnost, uradna jezika tudi madžarski in italijanski jezik.

Znanje slovenščine je in mora biti pogoj za vse vidike javnega vključevanja v kakršne koli relacije med posameznikom in družbo. Da ne bo komičnih situacij, kot je bilo razbrati  na družabnih omrežjih, ko je prišla žena ekonomskega migranta,  v družbi s prevajalko, dvigniti socialne prejemke, ki izhajajo iz statusa moža, ki ni znala niti besedice slovenščine. Na vprašanje uslužbenke  zakaj ne zna, preko prevajalke je zvedela, da gospa ne potrebuje slovenščine ker ne živi v Sloveniji le po transferje hodi. Nezaslišano!

 

 

 

Absurd  nad absurdi je,  da udeleženci s strani provladne civilne družbe govorili o integraciji, v isti sapi pa so se zavzemajo za črtanje obveznosti znanja slovenskega jezika. Kot je omenil Grims, je integracija prilagoditev tujca, ko pride v Slovenijo, torej slovenskemu narodu, slovenskim običajem, slovenskemu redu, in da nobena integracija ni možna brez znanja jezika. Dodaja še, da  tu poteka ideološki projekt, ki je očitno sovražen do vsega, kar je  slovensko, s tem pa je sovražen tudi do države, saj slovenskega naroda brez slovenskega jezika ni. Kdor nasprotuje slovenskemu jeziku, pa po besedah Grimsa nasprotuje tudi državi Sloveniji oziroma jo ruši.

Libanonizacija  jezikovnega prostora na slovenskih tleh se ne sme zgoditi. Začetek konca kulturnega in jezikovnega okolja bo s tovrstnimi morebitnimi parlamentarnimi  in vladnimi abotnostmi postal  neizogiben. Tudi za to se ne sme zgoditi. Narod in ljudstvo, ki ni »enoodstotno«,  bo reklo ne brez znanja slovenščine. Če je potrebno tudi s pomočjo referenduma.

 

Slovenski jezik( Foto: splet)

 

Zakon  ni ustrezen, na  to opozarjajo tudi nekateri župani iz vrst koalicije, ob tem pa je navedel primer Mestne občine Kranj, Mestne občine Velenje in Mestne občine Celje.  Vlada RS, je vzela za meritorne in legitimne nevladne skupine, ki nimajo mandata in legitimacije za tovrstne posege v pripravo zakonodaje. Prej bi se mogli konzultirati z območji in kraji ki,  bi bili najbolj prizadeti s tem morebitnim zakonom in morebitno liberalizacijo in opustitvijo pogojev.

S tem se spregleda prav to, da pri priseljevanju prihaja do masovnih zlorab slovenskega pravnega reda, ureditve in predvsem do zlorab ureditve na področju sociale.

Absurdu in legitimaciji  v smeri vladavine neizvoljenih, kar je pri tej vladi zelo pogosto, se naj prižge rdečo luč.

Če pride do tega, da bo iz njega črtana še tista minimalna obveznost znanja slovenskega jezika, je po besedah Grimsa očitno, da bo za preprečitev uveljavitve tega zakona treba uporabiti vsa demokratična sredstva, ki so na razpolago, verjetno bo treba razmisliti tudi o referendumu. Tak zakon bi bil namreč v škodo Slovenije in bi vnesel konflikt med tiste, ki tu živimo, in tiste, ki prihajajo. S tem se dejansko spodkopavajo temelji države same. Zato je toliko bolj potreben premislek, konsenz kaj hočemo, in kako lahko delamo in utrjujemo veljave lastnega jezika in s tem kulturnega in bistvenega temelja države Slovenije.

Slovenski jezik je namreč pomemben del slovenske kulture in identitete ter igra ključno vlogo pri integraciji tujcev v slovensko družbo. Opustitev tega ogroža ne le slovensko kulturo, ampak tudi gospodarstvo in izobraževalni sistem države. Tudi vsakega izmed nas!

 

Vane T. Costa

Vir: soj&vtc

foto:splet

 

 

 

Mogoče vam bo všeč

Več v:Evropa