Navadni regrat – najbolj slovenska značilnost

Kako? Ali je res travniški plevel -navadni regrat- najbolj slovenska značilnost?

Marsikdo bo menil, da je to znana slovenska ‘foušija’. Na primer: »Naj sosedu krava crkne, da ne bo imel mleka! Potem pa naj crkne še moja! K meni že ne bo hodil po mleko!« Nato bi mogoče menili, da je potica zelo značilna slovenska jed. Ja je, še posebej tista s pehtranom. Smo morda edini, ki dajemo zelišče v pecivo? No, se še najdejo drugi, ki pečejo podobno pecivo in nekateri tudi dodajo kaj zelenega. Kaj pa – bučno olje? Res je, to je jed Štajerske in Prekmurja. A Štajerska je tudi v Avstriji. Drugje po Sloveniji pa bučno olje uporabljajo, ker so jih to naučili Slovenci iz SV dela Slovenije. Torej nam bolj ali manj ostane le uživanje regrata v solati, kot najbolj izpostavljena slovenska značilnost. Preverimo, če je res tako!

Pozor, strokovna razlaga!

Navadni regrat (znanstveno ime Taraxacum officinale) je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble. Prve pritlične liste požene v zgodnji spomladi. Močno nazobčani listi tvorijo listno rožico. Enostavno votlo steblo ima v preseku obliko kroga, na njem pa je le en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Čas cvetenja je običajno druga polovica aprila in začetek maja, zaradi vse toplejših pomladi pa ponekod vzcveti že konec marca. Cvetišče se preoblikuje v značilno regratovo lučko, ki jo tvorijo številna semena. Semena so lahka, zato jih veter lahko raznaša, kar je zelo hiter način razmnoževanja.

 

 

Vsekakor je možno samo v Sloveniji spomladi na večjih travnatih površinah videti veliko ljudi, ki sklonjeni nabirajo dragoceno rastlino – regrat. Okusna solata je med Slovenci zelo priljubljena. Med vsemi jedmi z regratom je najbolj priljubljena regratova solata z jajci. Jedi iz regrata je mogoče dobiti tudi v restavracijah, kar ne boste doživeli nikjer drugje na svetu.

Mojca Mavec, televizijska voditeljica in popotnica, je v nekem intervjuju dejala:

»Na svetu do danes še nisem srečala naroda, ki bi tako cenil regrat kot prav Slovenci. Nekaj pesti divje solate s travnika je vedno tisti as iz rokava, če želiš presenetiti gosta iz tujine. Dvojina, solni cvet in čokolada s solnim cvetom so tri stvari, ki vedno vžgejo. Nazadnje sem pripravila regrat v solati za prijatelje iz Velike Britanije. Si lahko kar predstavljate, kako so zijali. Pri njih doma je to navaden plevel, sovražnik številka ena lepe angleške travice. Pa so potem pojedli celo skledo!«

Tudi sam imam podobne izkušnje.

Pokojna soseda je imela sestro, ki se je poročila na Češko v okolico mesta Liberec. Takoj je ugotovila, da na okoliških gričih raste regrat. Začela ga je nabirati in pripravljati za svojo družino. Kmalu so vsi sosedje prišli poskušati, kakšen okus ima ‘plevel’, ki ga je nabrala ‘nora’ Slovenka. Danes tam vsi okoliški Čehi še vedno nabirajo regrat in si pripravljajo regratovo solato po njenem receptu.

Naprej … Zaradi narave svojega dela imam nekaj stikov s tujci iz evropskih držav. Ko me kdo od njih obišče spomladi, jim postrežem z regratovo solato prelito z bučnim oljem in jabolčnim kisom. To je neverjeten poslovni hit, še posebej, če koga povabim, da greva skupaj na travnik nabirati ‘plevel’.

Sicer poznamo do 60 različnih vrst regrata, ki se med seboj zelo razlikujejo. Najbolj razširjen je navaden regrat, ki spada v družino nebinovk. Njegovo latinsko ime je Taráxacum, ki ga je regrat dobil od arabskega zdravnika Avicenne. Regrat so uporabljali mnogi drugi zdravilci, ki so ga uporabljali za zdravljenje različnih obolenj. V 15. stoletju je nemški zdravnik Jakob Dietrich von Bergzabern rastlino priporočal proti težavam želodca in jeter. Cenili so ga tudi stari Grki kot zdravilo proti očesni bolezni taraxis.

Regrat vsebuje približno 85,6 odstotkov vode, 2,7 odstotkov beljakovin, 0,7 odstotkov maščob in 9,2 odstotka ogljikovih hidratov. Listi vsebujejo rudnine, beta karoten in druge karotenoide, flavnoide, grenčine, vitamine ter ostale koristne snovi. Korenine med drugim vsebujejo grenčine, fruktozo in sladkor inulin. Grenak okus da regratu taraksacin oziroma taraksin in še laktupikrin, ki ga je največ v mlečku. Zaradi njega lahko veliko regrata naenkrat in večkrat zapored učinkuje odvajalno, vendar ga zaradi grenkega okusa težko pojemo preveč.

Sicer pa je regrat odličen vir rudnin in splošno krepčilo, ki spodbuja delovanje jeter in drugih žlez.Torej izboljšuje celotno presnovo in ima izreden vpliv na čiščenje krvi, pomlaja in obnavlja celice ter olajšuje težave pri sladkorni bolezni. Ob tem pa še pomaga pri drugih težavah: kožnih ekcemih, lišajih, revmi, krvnih boleznih, motnjah pri delovanju jeter in žolčnika, itd.

Najbolje je, da regrat nabirate sami, a ni vseeno, kje. Predvsem se izogibajte površinam, ki so blizu prometnih cest in letališč, travnikom, ki jih kmetje zalivajo z gnojnico, in površinam, na katerih se sprehaja veliko psov. Če ste velik ljubitelj regrata, pa ne poznate nobenega kraja, na katerem bi ga lahko varno nabirali, ga lahko skušate vzgojiti na domačem vrtu. Sortna semena je sicer težko dobiti, lahko pa poskusite tako, da ga preprosto izkopljete in posadite na vrt ali na gredico upihnete nekaj regratovih lučk z večjimi semeni. Gre za zelo nezahtevno rastlino, na katero marsikdo gleda kot na plevel, zato je boste kmalu imeli veliko. Sejte ga spomladi in ga primerno razredčite. Za bogatejše liste sproti trgajte cvetne popke.

Iz prispevka resnično izhaja, da smo Slovenci lahko upravičeno nori na regrat in je to res najbolj slovenska značilnost.

 

Pripravil Andy