Nas želijo z zadnjo novelo zakona o kazenskem postopku vrniti v čas policijske države?

Poslanska skupina SDS in poslanska skupina Levice sta danes na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena, 149.b člena, 149.c člena, 156. člena in drugega stavka prvega odstavka 216. člena Zakona o kazenskem postopku. “Novela Zakona o kazenskem postopku je nepregledna, vprašljiva z vidika načela pravne države, omogoča posege v zasebnost in ne spoštuje ustavnih določil o nedotakljivosti  stanovanja, zato smo na Ustavno sodišče naslovili zahtevo za oceno ustavnosti,” so v sporočilu za javnost zapisali v poslanski skupini SDS.

Državni zbor je na 6. redni seji dne 26.3.2019 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki vsebuje na novo določene oblike vabljenja oseb k policiji, ki zmanjšujejo jasnost ureditve ter nadzorstveno pritožbo (tretji in sedmi odstavek 148. člena zakona), večji intenzivnost poseganja v komunikacijsko zasebnost (149.b člen zakona), nejasno uporabo ukrepa pridobivanja podatkov v prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca in nekaterih drugih oseb (149.c člen zakona) in tudi dopolnitev prvega odstavka 216. člena zakona z naslednjo vsebino: »Če tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje, ali njegov zastopnik ni dosegljiv, mu postavi sodišče pooblaščenca po uradni dolžnosti izmed odvetnikov, hišno preiskavo pa opravi preiskovalni sodnik.«, ki je v nasprotju z določbo ustave, ki ureja nedotakljivost stanovanja. Predlagatelji menimo, da je  ZKP v omenjenih delih protiustaven, saj krši 2., 8., 14., 15., 22., 23., 35., 36. in 153. člen ustave. 

Predlagatelji Ustavnemu sodišču tako predlagamo, naj do svoje končne odločitve o ustavnosti izpodbijanih določb novele ZKP v celoti zadrži njegovo izvrševanje, omenjena določila razveljavi ter vladi in Državnemu zboru naloži uskladitev z Ustavo Republike Slovenije v roku 2 mesecev.   

Predlagatelji menimo, da gre pri predlaganih spremembah novele zakona, ki ureja kazenski postopek, za številna vprašanja, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja in nadzora podatkov o prometu za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost. 

Z omenjeno novelo zakona je dopuščena hišna preiskava tudi za primer, če osebe, čigar stanovanje se preiskuje, ali njen zastopnik, nista dosegljiva, s tem pa gre po oceni predlagateljev za izničenje ustavno določene pravice nedotakljivosti stanovanja in varstva pravic zasebnosti.  V kolikor bi ureditev kot je bila sprejeta z novelo ZKP obveljala, bi lahko kaj hitro bili soočeni z mnogimi hišnimi preiskavami, ki so v nasprotju z ustavno zagotovljeno nedotakljivostjo stanonja. 

Predlagatelj Ustavnemu sodišču RS predlaga, da zahtevo obravnava absolutno prednostno. Gre namreč za vprašanje izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, ki bo podvrženo ustrezni sodni kontroli, z ustreznimi varovalkami, saj gre za posege v zasebnost posameznikov ter ustavno skladnih hišnih preiskav, v skladu z načelom pravne države ter mednarodno prevzetimi obveznostmi. 

Vir:sds.si