Avtor Na virtualni konferenci o regulaciji umetne inteligence, etičnem vidiku in temeljnih pravicah
Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije je gostilo virtualno konferenco, osredotočeno na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše.
Minister Dikaučič je poudaril, da uveljavljena pravila ne morejo odgovoriti na vse izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca, zato je treba pri oblikovanju pravnega okvirja narediti nadaljnje korake.
Konferenco so odprli pravosodni ministri tria predsedovanja Svetu EU (minister za pravosodje Republike Slovenije Marjan Dikaučič, portugalska ministrica za pravosodje Francisca van Dunem in nemška ministrica za pravosodje Christine Lambrecht), evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, evropski poslanec in predsedujoči odboru za pravne zadeve Adrián Vázquez Llázara, evropski poslanec in predsedujoči odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Juan Fernando López Aguilar ter generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić.
Živahno razpravo v prvem delu posvetovanja je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino ter vodja skupine za upravljanje podatkov pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci, ki bo predstavljal bodoči zakonodajni okvir za razvoj in uporabo umetne inteligence v Evropski uniji. Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog, uradni sogovorniki pa so razpravljali o vsebini predloga, predvsem z vidika potrebe po varstvu temeljnih pravic in svoboščin, ko gre za razvoj in uporabo sistemov umetne inteligence. Razprava je pokazala, kako pomembna sta dialog in poglobljena razprava o posameznih zakonodajnih rešitvah predloga.
Drugi del posvetovanja je pod vodstvom Gregorja Strojina, predsedujočega odboru ad hoc Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI), ponudil širšo, mednarodno perspektivo z namenom primerjave pristopov različnih regionalnih in mednarodnih organizacij ter spodbujanja njihovega sodelovanja na tem področju. Poleg regulativnih aktivnosti, ki zdaj potekajo v Svetu Evrope in EU, so svoje aktivnosti predstavili tudi OECD in UNESCO. Iz razprave lahko povzamemo, da je treba spodbujati dopolnjujoče sodelovanje med vsemi deležniki na svetovni ravni, ki ustvarjajo standarde za etično in na temeljnih pravicah slonečo umetno inteligenco.
Če je na eni strani največja prednost umetne inteligence učinkovitost in hitrost, pa na drugi strani prinaša številna tveganja, katera je potrebno nasloviti in zagotoviti, da bosta razvoj in uporaba umetne inteligence v družbi temeljila na spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, pravne države in demokracije.
Državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije Zlatko Ratej je v zaključnem govoru poudaril, kako pomembno je, da je evropski pristop do umetne inteligence komplementaren, dopolnjujoč, če želimo doseči, da Evropa postane sinonim za umetno inteligenco, osredotočeno na človeka. Pozval je k tesnemu sodelovanju med vsemi deležniki, ki si prizadevajo, da bomo mi in prihodnje generacije obkroženi z etično umetno inteligenco, ki bo spoštovala temeljne pravice in vsestranske človeške vrednote.
vir: https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/na-virtualni-konferenci-o-regulaciji-umetne-inteligence-eticnem-vidiku-in-temeljnih-pravicah/?utm_source=dsms-auto&utm_medium=email&utm_campaign=+Na+virtualni+konferenci+o+regulaciji+umetne+inteligence%2c+eti%u010dnem+vidiku+in+temeljnih+pravicah
