Nekategorizirano

Murska Sobota z več kot 650 letno sejmarsko tradicijo

Sejemska dejavnost ima v prekmurski prestolnici Murski Soboti že nekaj sto letno tradicijo. Prvi zapisi govorijo, da so prve kramarske sejme organizirali pred  več kot 900 leti. Sejmi so bili najpogosteje organizirani v obliki združenja blagovnega in živinskega sejma, ker so od nekdaj ustaljena oblika druženja in kupčevanja, ki še danes privablja množice obiskovalcev od blizu in daleč. Leta 1479 je takratna Sobota dobila svobodne sejemske pravice.

Tudi danes se je iz vseh koncev Pomurja, pa tudi iz oddaljenejših slovenskih krajev, po govorici med množico, pa tudi iz tujine, zgrnila reka obiskovalcev. Več kot 330 kramarjev jim ponuja na prodaj svoje izdelke, čeprav je traba priznati, da je v tej množici bolj malo tistih, ki bi prodajali izdelke svojih rok. Sodobno kramarstvo pač išče tržne priložnosti v izdelkih iz dalnjega vzhoda. 


				Trezino senje

Tudi zato so organizatorji sejma poseben prostor na sejmu namenili rokodelcem in mojstrom domače in umetne obrti.

Sicer pa je treba priznati, da nekateri predstavniki slovenske tradicionalne obrti še vedno vztrajajo, prihajajo iz leta v leto na Trezino senje. Mednje sodijo kovači, čevljarji, lončarji, lectarji, vmes še kak domač krojač ali šivilja, in seveda gostinci. Tudi teh je letos kiopica, osrednjo Slovensko ulico pa je zajel prijeten vonj po kuhanih ali pečenih klobasah in kuhanem vinu. Sejemski ponedeljek, ko goduje Sveta Tereza Avilska, ki ji je še prijazna jesen namenila lep sončen in topel dan, bo v Mursko Soboto privabil blizu deset tissoč obiskovalcev.

Boris Cipot

Mogoče vam bo všeč