Monografija kot dodana vrednost razstavi Osamljenosti – izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti
V začetku oktobra so v Galeriji Murska Sobota likovni publiki predstavili razstavo “Osamljenosti. Izrazi tesnobe v “prekmurski” likovni umetnosti. Izbor del je iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota, razstava pa posvečena 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Razstava odraža tektonske premike v likovnem ustvarjanju, ki so se zgodili v Prekmurju od leta 1970, od nastopa skupine DHLM (Danč, Hauko, Logar, Mesarič), skupine, ki je končala Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in ne več v Budimpešti ali Zagrebu. Ta skupina je prva imela možnost s svojim delovanjem zapolniti veliko praznino na področju likovne umetnosti tudi s tem, da so v pretežno ruralno okolje prinesli prvine modernizma.
Tej skupini so sledili slikarji: Nikolaj Beer, Zdenko Huzjan, Sandi Čerkev, Marjan Gumilar, Igor Banfi, Robert Černelč, Mirko Rajnar in fotografinja Nataša Kos, ki so se izjemno prepričljivo predstavili v naslednjih dekadah in v našem prostoru ustvarili tisto, čemur sedaj lahko rečemo likovna tradicija. Bistvo vseh teh umetnikov je v tem, da so zelo hitro postali kvalitetni sopotniki širšega likovnega snovanja in so v izjemno kratkem časovnem obdobju postali cenjeni tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini. Ti umetniki so na ta način likovno in duhovno artikulirali Prekmurje, ki zaradi njihovega delovanja ni več izolirano v lastni anonimnosti. Umetniški jezik, s katerim so spregovorili, ni več lokalno narečje, temveč univerzalni jezik.
Razstavi je v četrtek sledila predstavitev istoimenske obsežne monografije, za katero lahko mirne duše zapišemo, da je dodana vrednost razstave OSAMLJENOSTI. IZRAZI TESNOBE V “PREKMURSKI” LIKOVNI UMETNOSTI. Avtor monografije je direktor Galerije dr. Robert Inhof, ki je skupaj s kustodinjo Irmo Brodnjak likovni publiki predstavil vsebino in pa konec koncev tudi namen postavitve razstave in izida monografije.
Zakaj naslov razstave in monografije Osamojenosti, Robert Inhof odgovarja, da se gledalcev pri ogledu del večine prekmurskih umetnikov dotakne občutek melanholije, tesnoba, osamljenost, mračno, morbidno. Da je to po svoje skupni imenovalec večine prekmurskih umetnikov, dodaja Inhof.
Da lahko izvor tesnobnega izraza pri večini umetnikov razstavljenih del iščemo in tematiziramo preko horizonta, dodaja Inhof. Da ne gre zgolj za geografsko dejstrvo, temveč horizont je simbolično tudi mrtva črta, simbolično truplo, ki napoveduje tudi lastni konec. Horizont je zato tudi skupni imenovalec razstavljenih del.