Lokalne volitve 2022: Soočenje županskih kandidatov v Celju- od blefiranja do resnih nastopov
V maloprej izteklem ponedeljku, ki nas ni presenetil v ničemer razen v pozno popoldanskem dežju, je potekalo eno od nekaj soočenj županskih kandidatov, ki bi se radi usedli na prestol vladanja v knežjem mestu. Organizatorja sta bila Klub študentov občine Celje – KŠOC in Mladi smo. Organizatorjem je mar za to da čim več mladih vidi kako deluje soočenje in kaj pridobijo s tem in kdo jih bo vodil naslednja štiri leta ali več.
In kako se mi je zdelo, meni, aktivnemu državljanu, politično izoblikovanemu?
Pravzaprav razpon je velik, od idealista z dobrim namenom in znanjem za prenekatero stvar, do narcisoidnega bleferja, potem do dežurnega nergača in zanikovalca vsega narejenega, zato ker ni on, do strokovnjaka z dobro ekipo, ki da je narejeno do sedaj dobro pa vendar, in na koncu, do izkušenega z kar lepo kilometrino na tovrstnem položaju in poznavalca postopkov in vseh drugih očem skritih detajlov vladanja, upravljanja in krmarjenja barke v nemirnih in hudourniških političnih vodah v naši sredini.
V skoraj dvournem soočenju, ni manjkalo nizkih udarcev ali udarcev pod pasom, ki jih je napadeni zlahka eskiviral. Začenši, od tega, da nekdo nekaj ne zna pa trosi paušalizme v napačno smer. Eden bi rečni promet urejal z teorijami o »oceanografiji«, drugi najprej rušil, revidiral, ki pa ne ve kako bo gradil. Tretji bi delal drugače čeprav tisto kar je bilo že narejeno ni slabo.
Izluščiti se da, da na položajih od ena do pet je tako:
Prvi bi preskočil vse kvalifikacije in bi kar v finale »ligo prvakov«,
Drugi bi razveljavil vse »tekme« in kar vse dosegel za zeleno mizo brez da bi s malo spotil, ker se je baje prej dovolj,
Tretji, potencial, ki ima možnosti nastopa v ligo najvišjega ranga, samo mu še malo manjka, kar pomeni, da bo težko uspel v teh »kvalifikacijah«. Kandidat ki sicer obeta, vmes pa kot morebitni kapetan moštva mora prepričati še kakšnega igralca da prestopi v njegov »dream time«,
Četrti bi rad ostal v ligi v kateri je, se počuti udobno v svojem sedanjem položaju trenerja ekipe, ki se ne boji prehoda v nižjo ligo, selektor pa še ne bo mogel biti,
In peti, kapetan dosedanjega zmagovitega moštva v več tekmovalnih ciklov do sedaj, ki pozna vse slabosti in vrline tekmovanja, pozna igralce nasprotnih moštev, pozna tudi njihov bioritem, tekmovalni in siceršnji, ki je vmes »pripeljal« še dodatne okrepitve, želi in kaže ambicije, da bo tudi v naslednjem obdobju tako kot do sedaj.
Ali bo možno in ali bo sploh mogoče drugače po dvajsetem novembru?
Bomo videli!
Vane T. Costa