Dogodki in prireditvePolitikaSlovenijaZdravjeŽivljenje

Ljubljana: Protest proti tihi evtanaziji 600 tisoč človeških življenj v Sloveniji

Danes je bila Slovenija v Ljubljani. Pa ne tista ki je razvajena, ki izvaja umetniške inštalacije,  riše po asfaltu, uporablja oglušujoče piščalke  med državno proslavo, ki mečejo jajce in kocke v policiste.  Omenjeni snujejo ideje kako bodo brali Shakespeare- ja  v tangicah v kakšni zakajeni beznici.

Danes je bila v Ljubljani ponosna in obenem trpeča Slovenija. Tista ki jo sestavljajo realni ljudje, z realnimi življenji, z družinami, vnuki, hišami, stanovanji, kupi položnic, ki jih hočejo plačati, pa mnogokrat so v situaciji ko ne zmorejo. So pošteni, delavni, bili delavni,  da so prišli do pokojnine.

To so realni ljudje.

So upokojeni, ko bi lahko uživali sadove preteklega dela. Pa ne morejo. Kljub temu da so delali 40 let vplačevali v pokojninsko blagajno. In, tisti ki bi jih moral zagovarjati  in se z vsakokratno vlado pogovarjati da bi se izboljšal ali permanentno izboljševal njihov status, pravi da so sami krivi za pokojnino od 450 EUR, po njegovem cel da so premalo delali. Zastopnik 400 tisočim upokojencev  jih ima za lenuhe. Janez Sušnik, tisti ki jih zastopa. Pavlu Ruparju celo pravi da si je obul »prevelike čevlje«.   Danes na protestu Sušnika od nikoder, predsednik  vlade  v sozvočju z svojim priimkom,  ne  da bi se zmenil za  probleme državljanov in države čigar predsednik vlade  je »odletel« na Brdo in tako za sprostitev, malo po diplomatsko pokramljal z tujimi diplomati o deželi pod Alpami kjer teče »Alpsko« mleko in  med ki ga pridelajo pridne slovenske čebele in ga prijazno ponujajo slovenske dobro obložene mize.

Ponosni in nezadovoljni.

Dane se je  na Trgu republike bil prisoten del državljanov, ki bil diplomatsko razpoložen je bil ponosen nase in na svoje preteklo delo s katerimi si želijo dostojno življenje. Dostojno. Ne miloščine. 240 EUR kmečke pokojnine, 450 EUR pokojnine delavca, sedaj upokojenca, ki mu je to edini dohodek,   ni pokojnina.  To je  razvrednotenja človeka samega, njegovega dostojanstva, in globoka žalitev normalnega vsakdanjega upokojenca. Kljub ponosu so  jezni in na robu obupa.  Kljub vsemu tudi oni želijo biti siti vsak dan, pojesti normalen obrok v katerem je meso, popiti kavo. In  ne v obupu razmišljati o tem ali jutri  pojutrišnjem da bodo morali začeti brskati po smetnjakih.  Kdor je tako daleč od vsakdana teh ponosnih in skorajda obubožanih ljudi, se bora hitro predramiti.  Danes  ali jutri. Ne kasneje. To ni populizem kot je »predstavnik« upokojencev rekel. To je kruta realnost.

Dane so vsi tisti, ki imajo omalovažujoč odnos do 2/5 slovenskih prebivalcev , dobili odgovor ne navadni odgovor 30 tisoč odgovorov, enoglasnih in strnjenih v zahteve, ki  so tukaj in rabijo takojšen odgovor. Današnji protest je šele začetek. Naslednjič bo številka podvojena.

Danes 30 tisoč. Naslednjič enkrat več.

Vsi govorci so predstavljali realne zahteve. Nobeden si ni  zaželel odhod z Falconom  na Dunaj na koncert,  le možnost za dostojno življenje. Ja in v Ljubljano so prišli zaradi in s pomočjo upokojenskih izkaznic.

Danes je bila v Ljubljani prisotna ljudska iniciativa Glas upokojencev. In bo še, ljudska in iniciativa in bo še  tukaj na tem trgu.

Vane T. Costa

 

Mogoče vam bo všeč