Kultura: 10 festival Na Meji Nevidnega-»Misija na dveh tako podobnih, a vendarle različnih svetovih. Tudi s pomočjo izredno plodnih Slovenskih avtorjev«

Celjsko literarno društvo je v tednu dni sodelovalo na dveh velikih dogodkih, povezanih s fantazijskimi žanri. Obe prireditvi sta konvenciji fantazijskih žanrov, a v svojem bistvu precej različni. Razlika izhaja iz različnih tradicij fantazijskega žanra v Sloveniji in na Hrvaške.  Gre za konvenciji na meji nevidnega (Ljubljana, Slovenija) in Sferakon (Zagreb, Hrvaška).

10. Na Meji-Nevidnega v Ljubljani, ki je bil 6. 5. 2023.

Konvencijo organizira društvo KUD Šmaug. Če konvenciji rečemo slovenski comic-con, smo zadeli bistvo. Že od samega začetka so v ospredju cosplay, ki je tesno navezan predvsem na ameriške fantazijske franšize.

Najprej nekaj o zgodovini Na meji nevidnega (NMN). Prvi NMM je bil v Plesni šoli Bolero leta 2013. V letih 2020 in 2021 ni bilo fizične izvedbe, samo daljinska. Tako smo bili letos, ob deseti obletnici obstoja, priča 9. fizični izvedbi. Konvencija se je od svojega začetka selila in je končno pristala v edinem prostoru, kamor glede na obseg in namen sodi – na Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Ves čas se fizično širi in sledi trendom.

Andrej Ivanuša pisec in založnik , v veliki meri knjižna dela fantazijskega žanra

NMN precej zvesto sledi slovenskim trendom in program Predavalnice je dober odziv na programske smernice pri resnih založbah.

Tudi resna literarna javnost se je začela ozirati po žanrski književnosti, kar dokazuje tudi majsko Prepišno uredništvo LUD Literature, ki je imelo tudi na NMN svoj delež pozornosti. Omeniti moram še O.B.O.D., ki s svojim podkastom hranijo slovensko lakoto po žanrskih vsebinah.

Šele zadnjih nekaj let so nekatere resne založbe dale priložnost domačim avtorjem/-cam in izdale prve ali tudi že druge dele večinoma mladinskih fantazijskih trilogij, kar se je izkazalo tudi na NMN, kjer so se kot gostje in sodelujoči v programu pojavili:

• Julija Lukovnjak (Edgar kaos) – Goga in Sanje
• Monika Pavlovič (V objemu temnih zveri), Primus
• Davorka Štefanec (Strašilka), Mladinska knjiga

Te založbe so se pojavile tudi s svojimi bolj ali manj obsežnimi stojnicami in kazale tudi slovenska dela.

Tako smo na stojnicah Goge, Mladinske knjige, primusa in Sanj lahko videli sveža slovenska dela. Posebej Primus ima že kar dober nabor avtoric in avtorjev.

Še pred nekaj leti je bila slovenska fantazijska književnost prisotna samo v samozaložniški obliki. Ta razvoj vse, ki že dlje časa delujemo na fantazijski sceni, navdajajo z upanjem in veseljem, da bo šel razvoj naprej in bo fantazija počasi odrasla in ne bo o(b)stala pri mladinskih trilogijah.

SLO-Na Meji Nevidnega v Lj in Bojan Ekselenski

Bojan Ekselenski je bil naprej sam, zatem pa v okviru Celjskega literarnega društva na vseh izdajah NMN (enkrat je manjkal, a so ga odlično nadomestili drugi člani društva). Veteran je tudi Andrej Ivanuša, ki je spustil samo prvo izdajo NMN. Nekaj časa, nekako do leta 2019 (korone), je bila njuna stojnica edina, ki je ponujala slovensko fantazijsko književnost.

Vsekakor so za razvoj fantazijske književnosti potrebne tudi večje založbe, ki imajo kadrovske in finančne vire za resen in celovit pristop. Samozaložniki so dopolnilo in razvojna alternativa, morebiti pionirji na področju novih smeri, nikakor pa ne morejo biti temelj.

Celjsko literarno društvo je tokrat na konvencijo pripeljalo svoje izdaje, kot je 13. številka Supernove in zadnji dve knjigi v izdaji društva (Pisateljski izzivi, Od neandertalske grobnice mimo Celjskega stropa po drugačni poti zgodovine). Na stojnice so bile tudi nekatere knjige Bojana Ekselenskega in Andreja Ivanuše.

Srž konvencije je bilo cosplay tekmovanje. V konkurenci so nastopali s svojimi lastnimi izdelki, saj za tekmovanja ne štejejo kupljeni kostumi. V domače izdelke je vgrajeno ogromno časa, sredstev in veščin, zato poklon vsem sodelujočim.

Med stojnicami se je sprehajalo ogromno vsaj malo v kostume fantazijskih likov odetih ljudi. Konvencija je bila tokrat v dveh nadstropjih.

Poleg različnih izdelovalk in izdelovalcev marsičesa, je bilo tudi veliko za ljubitelje namiznih in računalniških (elektronskih?) iger, odvijale so se delavnice in razstave. Pojavili so se praktično vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s fantazijskim.

Organizator je 3000 vstopnic, kolikor jih prenese prostor konvencije, razprodal že zgodaj popoldne. Zjutraj, ob odprtju konvencije, so ljudje na vstopnice čakali v dolgi vrsti. Gneča je bila nekaj časa res nepopisna in pri stojnici Celjskega literarnega društva se je zvrstilo ogromno ljudi. Lepo se je pogovarjati z ljudmi, ki so prebrali tvoje knjige in jih zanima, kaj pride v bližnji prihodnosti. Obisk konvencije kaže, da je v Ljubljani, od koder je bila velika večina obiskovalk/-cev, res veliko zanimanje za fantazijo.

Organizatorju seveda pohvale, da je vse skupaj zgledno obvladoval in tudi za jesti in piti je bilo organizirano.

Na Hrvaškem je fantazijska književnost že popolnoma odrasla, a pri nas je to še precej mlado dete.

V Sloveniji, razen redkih samorastnikov in samorastnic, ni tradicije in predvsem ni kontinuitete, kot jo ima Sferakon. Upajmo, da bo NMN še dolgo trajal in se razvijal.

Na Hrvaškem ni samo Sferakon, temveč imajo še precej manjših konvencij, kot je Rikon, Istrakon, Liburnikon, da omenim samo tiste blizu Sloveniji.

Pripravil: Bojan Ekselenski

Foto: B.E.