Komentar: “Unija=Evrovizija, velika bojazen, ki ne sme resnica postati!”

Odlična priložnost se je ponudila, za  ta čas nujno potrebna, ki sta  jo ponudila meni in še komu, je bila včerajšnja ob gostovanju nekdanjih dveh ministrov, dr. Žigo Turka in  Aleša Hojsa. Eden nevsiljivo globokomiseln  in drugi luciden, oster, vsebinski in konkreten.

Začel bom tako kot je sam naslov. Kaj pravzaprav hočemo. Lahko  tudi obrnemo.  Svež je »vtis« na Evrovizijo,  ali kot pravi Žiga Turk na ta Festival slabega okusa. No ja, slab okus v primeru če je eden, dva, trije, ki so malo zašli, pravzaprav so preveč eksperimentirali pa se jim je ponesrečilo.  Si rečeš ups, zamahneš z roko pa poslušaš in spremljaš naprej. Da pa traja ves čas, od priprav, prihoda na mesto dogajanja, v tem primeru je to nesrečno mesto, v več ozirih,  švedski Malmë,  pa do samega  bridkega konca, pa ni slučaj. Se sprevrže že sprevrženo in je v najmanjši meri festival slabega okusa. Veliko več je neokusnega, težko prebavljivega če že ne skoraj gnusnega. Vse skupaj degradiranje še tistega slabega okusa ki je že  prej omenjen.

Od nečesa nekoč dobrega, spodobnega se je do danes sprevrglo v predstavo  kiča, glasbenega, vizualnega in degradacije in tekmovanje v potezah,  ki  preko razvrata,  v celem spektru njegovega  »razvoja« nam približujejo vse mogoče oblike odklona od človekovega vedenja, bivanja in dojemanja normalnosti.  Prišlo je  celo do te stopnje, da se moramo vprašati  ali so to iste dežele od koder je Mozart, Haydn, Beethoven ali razne »klobase« ali viršle, do tega da ne veš kdo si in kaj  si in na čem si.  Predaleč in pregloboko zarežejo takšni »ekscesi«,  da bi šli neopazno mimo in brez da se jih dotaknemo. Mentalna in fizična degeneriranost,  ki ne sme imeti nobenih nadaljevanj več.

 

Zakaj o tem?

Kmalu bomo imeli Evropski festival demokracije. Z navednicami ali brez. Kakor vam ljubo.

Imamo idealno priložnost v Bruselj napotiti s pomočjo naše presoje ljudi, EU poslance, ki bodno morali, hoteli  in smeli v našem imenu  narediti največ. Eni, vsaj do sedaj  je bilo tako,  pridejo v Bruselj da bi jih kdo opazil. Imajo neke  ideje,  ki so  slabe pa se dobro slišijo. Bruselj ne sme biti teren  za tovrstno “odpuljenost”  in politično razuzdanost. Mi moramo kot odgovorni volivci in državljani  v Evropski parlament poslati tiste,  ki ne bodo kazali nagnjenja k tej razuzdanosti in odtujenosti.  Volivci moramo delati na tem da dobimo poslance, ki bodo  ostali povezani z  okoljem  od koder prihajajo.

Ne smemo dovoliti da bodo sedanji in bodoči »Bruseljčani«  postanejo »deseto« nadstropje, v kolikor bodo kazali  to tendenco, jih moramo spustiti na realna tla. Ne smemo dovoliti da administracija v Bruslju postane nezamenljiva za kar si prizadevajo.  Bruselj ni zato da bi postal »parkirišče«  za administracijo ki si je dobro postlala prav tako ne   za nekatere poslance,  sedanje in bodoče, kjer bodo »kraljevali«  brez učinka in  koristi za državo od koder prihajajo. Poslanec mora biti odgovoren in odgovarjati  za svoje delo in učinkovanje v prid državljanov  domače države.

Da je EU pravšnja in potrebna je to jasno. Da je okvir v katerem deluje in želi delovati  Slovenija tudi drži.  Evrofili smo lahko, tako kot sta temu pritrdila  včerajšnja sogovornika, ker je to prav, pa avtomatično ne pomeni biti tudi Brusljofil.  Bruselj mora biti nekdo, ki ga zaposlujejo nacionalne države  in ne obratno,  da smo nanj prenesli pooblastila da od tam oni upravljajo nacionalne države. To »boksanje« kompetenc mora biti, če še ni, v prid nacionalnim državam in ne  »super« državi.

Bomo zadosti pridni in dosledni?

Tudi z novo »pošiljko«, ki jo bomo izvolili in poslali v Bruselj, se moramo truditi da ne pride so sestavin, ki se bodo nagibali  v smeti političnega »festivala« slabega okusa odtujenosti in uhajanju in hlapenju denarja ki je namenjen spodbujanju razvoja in krepitvi  kakovosti življenja EU državljanov in ne posameznih elit.

V licu in obličju včerajšnjega  gosta in kandidata za poslanca imamo zagotovo  odličnega  zastopnika interesov Slovenije.

 

Vane T. Costa