[Komentar] Pozor!-Epidemija norosti in odsotnosti zdravje pameti se bliskovito širi. Kako naprej…?

Morda se komu zdi pretirano, pa kljub temu, to kar se dogaja in čemu smo priča nekaj zadnjih dni,  morda tednov, resnično spominja  na pred apokaliptično  stanje, ne toliko po materialni eroziji in razgradnji, pa vendar normalni razumski človek z razumskimi , normalnimi vatli, merami, parametri, zornih kotov, ne more zajeti ali pa pri morebitnih uporabnih lestvicah prebije razvrstitev  po kriterijih, ki bi jih naj imela in švisne  v nebo. Kaj švisne? Nespamet vendar in nerazložljiva nerazsodnost. In to z tako nerazložljivo silo da podira in pobira do včeraj, vsaj na prvi pogled, dokaj normalno dojemajoče  predstavnike plebsa.  

Ni in ne sme izzveneti klišejevsko, to je ja  zaradi korone. Ne, ni. Za ne nevedneže globlje, za tistih z odprtimi očmi in ostalimi čutili niti ne.  Kvečjemu je ta »t.i.« kriza razgalja na čem je do zdaj temeljila  »trdnost« njihovega psihosocialnega   ustroja.  Na ohranjanju obvladljive plitvine oziroma ne poglobljenosti smisla obstoja  na več kot službe in  zadostnih  in mnogokrat neupravičenih socialnih transferov ter na drugi strani z  kvazi individualističnih idej o svobodi sami po sebi. Če prevedem ta stavek v vsakdanji pogovorni jezik,  bi to naj pomenilo, malo delaj, prijavi  se na  prejemke ki ti pripadajo, dobiš jih, potem pa bodi glasen, to ti pripada do smrti. Če se  kdo vtakne v to pa nastane vik in krik, da so ogroženi, kršijo se jim pravice, to je po ustavi, to nam pripada, bomo tožili državo, bomo obvestili mednarodno javnost  boste videli….Bilo nekoč!

 

Slika te dni

Na dveh koncih države dva obraza istega predvsem v smislu zagovarjanja nečesa, ki je nasprotovanje vsemu kar se dogaja v pride reševanju stanja v državi  povezano z svetovno epidemijo COVID 19.  Vsepovsod po svetu se sprejemajo ukrepi da se to zajezi ,upočasni, ustavi  in na koncu tudi odpravi.  Tudi z nepopularnimi, vendar nujnimi  posegi,  ki vplivajo na posameznikovo počutje in spremembe v načinu življenja in ritma iz ne epidemičnih ali pred epidemičnih časov. In to traja. 

Vendar na obeh staneh, najprej na  kulturniško zbanaliziranem  in ne prav dosti kreativnem in prestižnem, čeprav je to lahko stvar poglobljene debate, ljubljanskem koncu se »vsakotedensko» plasirajo novosti in repertoarja norosti s katerimi bi pritegnili sebi podobne, bi oni sami sebi rekli »kreativne eksamplare«, ki dokazujejo, da je njim odvzeto dostojanstvo, možnost ustvarjanja, umetniškega in fizičnega obstoja. Čas pa kot je takšen ta trenutek  ne dopušča normalnemu državljanu da izkazuje in izpolnjuje vse potrebe vendar pa še vedno ohranja dostojanstvo. Ti pripadniki(ne vem česa ali za kaj se imajo), ki so prej za lastne »stvaritve« dobili zadostno letno »apanažo« mnogokrat na lepe oči in za kupljen mir pred njimi,  sedaj morajo z nekom govoriti  in pridobiti kar jim »pripada«.  Hudo, mar ne. Vendar družba to danes ne konzumira  ker ne sme zaradi zdravja populacije ali zainteresirane javnosti. Pa vendarle taisti najdejo za pisanje na asfaltu, malanje po stenah kulturnega ministrstva in vdiranje v pisarne, demonstriranje in vožnja z kolesi po prestolnici ter pihanja v papirnate troblje, pozivanje na »ljudske skupščine«  po vzorcu »Pariške komune« in prebadanje  »vudu« lutk z liki aktualnih političnih in izpostavljenih oseb  in strokovne javnosti.  Če pa še ta isti kulturniški »avantgardniki« stopijo skupaj z finančno propadajočem kvazi podzemljem v obliki  pretepačev po lokalih, posrednikov prodaji z prepovedanimi substancami ter propadla umetniška elita iz yuge,   potem je seznam skorajda zaključen, da je ta kar dolga in obsežna veriga parazitiranja pa kulturnem in na še kakšnem proračunu jasna in razvidna. Ni pa razvidno do kdaj bodo svoj destruktivizem nemoteno kljub omejitvam za preostale državljane izvajali tisti, ki se jim od preveč svobode  in potega poteka misli in neumnosti meša. Časa ni prav dosti.  Čas pa je, da jim pamet ali pa še kaj koristnega pride nasproti, ni pa nujno da je to denar. 

O moj Maribor,  kako preneseš to sramoto!

Maribor, nekoč največje industrijsko mesto v nekdanji državi, je nekaj te ne počiščene nesnage podedoval. Imel sem čas in čast nekaj nepozabnih let preživeti v njem. Ni mi žal. Žal pa mi je, da se je kulturno in mentalno onesnaževanje mesta dogaja pred našimi očmi, kar z »lopatami« namečejo vse sorte nesnage  in pred nosom nam onečedijo mesto pa nihče ne trzne.  Ne. Pride jih vedno več. Niso to več oni »kockarji«. Sedaj  so v modi »zaviralci« virusa. Zavirajo ga na vse pretege. Najprej jih petsto, pa osemsto, najprej samo okrog »Kojaka« ostali pa sprva mimogrede, potem pa namensko, brez strahu.  Kljub pozivom policistov, naj se ljudje ne družijo in da so množična zborovanja prepovedana, se ja tudi  to soboto  na Trgu svobode zbrala množica ljudi. Niso se bali popisovanja, ne,  še pijačo so prinesli, tisto ki je čakala na »paciente«, ponavadi  je to kvinton, tükla, šmarjak, same vrhunske sestavine, ob že zblojenih glavah, da nastane »čaga« ali  proletarsko in internacionalno druženje v stilu »proletarci vseh dežel napijmo se ga«! Obup. 

Očitno to »potrebujejo« in  bo moralo v Mariboru priti do velikega izbruha epidemije, da se bodo ljudje, ki se še vedno družijo brez maske in vpijejo maske dol, končno začeli zavedati, da je ne samo v Sloveniji, ampak po vsej Evropi t.i. pandemija in ta še vedno traja. Kaj se res mora zgoditi Slovenski »Bergamo«?

To pa da so se ti pijani od tükle in  od »uspeha« nespametnega početja   napotili z namenom preveriti kakšno je stanje  zasedenosti v UKC Maribor, je pa  nevarno  območje prilaganja situacije v družbi za plebs, ki to mora biti, plebs namreč,  in če to ni ga je treba krotiti. 

To da mora UKC varovati policija, vhod zaprt, noter pa varnostna služba na vsakem koraku in nadstropju. Onstran vsake logike in razuma. To je civilizacijsko ogabno,mentalno odurno. Dno dna. »Hospitalizirati« takšne veleume »Ala Ančka Biderjeva« in izvržki in izbljuvki mentalnih kloak, ki se jim ta hip daje in posveča pozornost. 

Prepozno bo če bo če z teden, dva, morda mesec, celotno mesto v karanteni, z nočnim razkuževanjem z cisternami, od časa do časa se bo kakšen »zombi« prikolovratil  na ulico in spustil neartikuliran  krik v temni noči.  Bog ne daj!

Če je le možno in če se le da, to se ne sme zgoditi. Nismo preveč zašli  in prešli iz moralnega in delno mentalnega v fazi začetka  fizičnega razpada naroda zaradi  manjka nekaj novcev za nedeljski pijačo ali popoldanske kave!

Avtor: Vane  T. Costa