Komentar dr. Vinka Gorenaka o že nič kolikokrat preverjenem scenariju, kako Janeza Janšo spraviti pred sodišče
Že nekaj dni hudo neprepričljivo odmeva medijska novica o tem, da je državno tožilstvo zoper predsednika vlade Janeza Janšo vložilo obtožni predlog zaradi prodaje znanega zemljišča ob Soči, ki ga je kupil po osamosvojitvi Slovenije in leta 2005 prodal. S tem prispevkom sploh ne nameravam dokazovati tega, da gre za zakonito dejanje, ki ga državno tožilstvo v imenu globoke države in levega političnega podzemlja, pač izkorišča za to, da bi vplivalo na naslednje volitve v DZ, kadarkoli pač že bodo. Povsem jasno je tudi, da bo epilog te nove tožilsko sodne farse znan. Današnja poročanja tudi skrajno levih medijev so več ali manj zgovorna. Nihče temu ne posveča velike pozornosti in nihče ne verjame v obtožnico, ki sploh še ni pravnomočna. V nadaljevanju naj se zato vrnem v zgodovino, ko sem take policijsko – tožilsko sodne farse jemal precej bolj resno.
Dne 1. 9. 2008, manj kot mesec dni pred volitvami v DZ, je počilo. A ne v Sloveniji, ampak na Finskem. Tamkajšnja levičarska televizija YLE je objavila obširen prispevek novinarja Magnusa Berglunda, v katerem je takratnega predsednika slovenske vlade Janeza Janšo direktno obtožil jemanja podkupnine za sklenitev posla Patria.
Vsi naši dominantni mediji so prinesli izseke iz omenjene oddaje, nihče je ni predvajal v celoti. Dobro se spomnim, kako smo si v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše prizadevali, da bi čim prej dobili celoten posnetek oddaje, da bi ga lahko predvajali tudi v Sloveniji. To se je sicer zgodilo, a madež je ostal. Po vseh relevantnih ocenah je usodno vplival na izid volitev v DZ leta 2008. Ankete so sicer napovedovale precej suvereno zmago SDS, a zmagali so SD Boruta Pahorja.
Naj za potrebe tega prispevka zapišem le skrajšano verzijo nadaljnjih dogodkov v zvezi s tem. V času do volitev v DZ leta 2014 je potekalo več lokalnih, državnih in evropskih volitev. Na prav vseh je imela afera Patria pomemben negativen vpliv za SDS in njenega predsednika Janeza Janšo. Le dobrih štirinajst dni pred volitvami v DZ leta 2014 je moral predsednik SDS Janez Janša oditi v zapor na Dobu, ker naj bi bil kriv sprejema obljube podkupnine v zadevi Patria neznanega dne na neznanem kraju na neznan komunikacijski način. Prav ste prebrali. Obljubo sprejema podkupnine, obljubo torej, ne podkupnine, naj bi bil sprejel neznanega dne na neznanem kraju na neznan komunikacijski način. Si predstavljate, predsednika stranke pošljejo v zapor, sledijo pa volitve? Pričakovali bi, da bodo volivci tako stranko na volitvah poslali na smetišče zgodovine. Pa ni bilo tako, SDS je na volitvah kljub vsemu dosegla drugo mesto. Šele ustavno sodišče je na tej poti sramote slovenskega pravosodja vzpostavilo kolikor toliko normalno stanje, čeprav ne takega, kot bi ga lahko. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da je bil v sodnem postopku zoper Janeza Janšo in soobtožena (Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča) kršen 28. člen Ustave RS. Ta pravi: »Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katerega ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši.« Poenostavljeno rečeno, ustavno sodišče je bilo povsem jasno. Dejanje, za katerega ste sodili, ni kaznivo dejanje. Slaba tolažba za obtožene in priprte.
Leti 2013 in 2014 sta bili politično gledano za Janšo in SDS zahtevni leti. Gledano z današnjimi očmi se mi zdi, da so na tranzicijski levici računali s tem, da bodo SDS in njega osebno dokončno uničili. Vse je bilo tempirano na njegovo obsodbo v zadevi Patria in na njegov odhod v zapor, in to prav v času volilne kampanje za volitve v DZ, ki so bile 13. 7. 2014.
Na dan prvostopenjske obsodbe Janše na zaporno kazen sem bil na zborovanju pred sodiščem. Isti dan sem imel na fakulteti napovedano predavanje o korupciji. To je bilo zame najtežje predavanje v mojem življenju. Ne vem več, ali je bilo res ali ne, toda zdelo se mi je, da se mi študentje posmehujejo, ko sem govoril o korupciji.
Kot že rečeno, vse je bilo vnaprej načrtovano in sredi volilne kampanje za volitve v DZ 20. 6. 2014 je Janša moral v zapor na Dob. Vodjo opozicije zapreš in volitve razglasiš za legitimne. Poleg Slovenije je to mogoče le še v kakšni »zumba« republiki. Čista neumnost torej, ali bolje rečeno, zloraba sodnega sistema. Poslanci smo Janšo spremljali v zapor na Dobu. Zbrali smo se na bencinski črpalki ob avtocesti pri Grosupljem. Na celotni trasi avtoceste so nas pozdravljali ljudje. Zlasti na nadvozih se je ljudi, ki so nam mahali s slovenskimi zastavami, kar trlo, mi pa smo jim odzdravljali z lučmi in s hupanjem.
Na Dobu se je zbralo okoli dva tisoč ljudi. Veličastno zborovanje je bilo pripravljeno. Tam je bilo tudi veliko novinarjev, ki so seveda čakali na kakšen verbalni izpad koga od zbranih. Večina udeležencev zborovanja je bila seveda preprostih in jeznih ljudi in tu in tam se je zaslišal tudi kakšen jezen klic novinarjem, ki so neposredno komunicirali s svojimi televizijskimi hišami. Kar nekajkrat sem moral posameznike opozoriti, naj pustijo novinarje na miru, ker bodo kakršenkoli izpad izkoristili proti vsem, ki smo tam zborovali, in seveda proti Janši.
Janšo smo pospremili vse do vhoda v zapor na Dobu. Med prvimi je ob njem hodil nihče drug kot Damir Črnčec, nekdanji šef Sove. Črnčec nikoli ni bil član SDS, kasnejši dogodki so pokazali, da mu gre samo za položaj in vpliv. Zapor so varovali pravosodni policisti. K meni je stopila neka ženska in izrazila željo, da bi enemu od pravosodnih policistov izročila nagelj, a si tega ni upala. Pomagal sem ji, skupaj z njo sem stopil do pravosodnega policista, ki me je prepoznal, gospa pa mu je izročila nagelj. Nato se je opogumila in izročila nageljne še nekaj pravosodnim policistom, a brez mojega spremstva.
Za konec pa se vrnimo k domnevno sporni prodaji zemljišča v Trenti. Pazite Janša je zemljišče kupil po osamosvojitvi, prodal pa leta 2005. Tožilstvo trdi, da ga je prodal po veliko previsoki ceni, čeprav je bilo kasneje še dvakrat prodano po še višji ceni. Razumi kdor more. Kaj je delalo tožilstvo od leta 2005 do danes, torej 15 let? Povsem jasno je torej, da nas čaka nadaljnjih pet let sodnih postopkov, leta 2025 zadeva namreč zastara. Na koncu pa iz tega ne bo nič. Važen je vpliv na volitve, vse drugo je nepomembno. Razlika je le ena sama. Večina ljudi je v preteklih sojenjih Janezu Janši uporabila star pregovor “kjer je dim je tudi ogenj” in tako tudi ravnala, zlasti na volitvah. Danes obtožnici ne verjame nihče, niti politični konkurenti ne. In to je dobro.
Vir: https://www.vinkogorenak.net/