Kolumna Živeti delovno srečo – V svojem poročilu uporabi pisavo Calibri Light, velikosti 11

Ali je vaš šef kdaj spremljal vsak vaš korak, poslušal vsak klic, analiziral vsako napisano ali izgovorjeno besedo, vas ves dan prepričeval, da bi v predstavitvi projekta morale biti rdeče črke v pisavi Calibri Light in na koncu vse naredil namesto vas? Mogoče ni bilo tako hudo, raziskave pa kažejo, da nas je okoli 80% pri svojem delu doživelo mikromanageriranje oziroma mikro vodenje.

Kaj pa mikromanageriranje sploh je?

Nedvomno ena največjih frustracij vsakega zaposlenega. Ljudje namreč pri svojem delu potrebujemo svobodo – da se lahko odločamo o delu brez, da bi morali vprašati nadrejene za nasvet ali jih prositi za dovoljenje ali pa dati svoje delo v pregled oziroma potrditev.

V organizacijski kulturi, kjer pa vlada mikromanagement, je prav nasprotno. Vodje v takšnem okolju zaradi dreves ne vidijo gozda, so tisti, ki pogosto verjamejo, da so edini sposobni učinkovitega sprejemanja odločitev, obsedeni so s potrebo po tem, da so nenehno obveščeni, kako potekajo stvari, niso najbolj prepričani v svoje vodstvene sposobnosti, in ne nazadnje, z delom drugih postanejo tako preobremenjeni, da ne morejo narediti svojega in včasih to pelje tudi v njihovo izgorelost.

Strateške naloge ostajajo na stranskem tiru in počasi se delovna kultura spreminja v nekaj neprijetnega za vse, ki jo živijo. Ker prav vodja je tisti, ki ima (hočeš nočeš) največji vpliv na to, kakšna bo. Ker njegova ekipa se zgleduje po njem in ga posnema, saj običajno predvidevajo, da je to zaželen način delovanja in da »naš šef bo pa že vedel, kako je treba«. Na žalost pa pogosto ni tako.

Vir fotografije: canva.com

Mikromanagerji za svojo ekipo želijo samo najboljše?

Tako imenovani mikro vodje se najverjetneje sploh ne zavedajo svojega obnašanja in škode, ki jo povzročajo v svojem okolju; tako za ljudi kot za organizacijo. Za svojo ekipo pravzaprav želijo najboljše. Toda njihove metode v prvi vrsti ne spodbujajo zaupanja. Mogoče ne zaupajo, da bo delo prav narejeno. Mogoče celo ne zaupajo, da bo delo sploh narejeno.

Zaupanje pa je ključno pri ustvarjanju produktivnega pozitivnega delovnega okolja. In obstaja, ko verjameš v tisto najboljše v ljudeh.

Eden od ključnih dejavnikov, ki nas naredi srečne pri delu, je občutek samostojnosti in svobode. Ljudje imamo radi priložnost, da zasijemo pri delu, še posebej, če je le to pomembno, mi pa imamo proste roke, da skupaj zastavljene cilje dosežemo na svoj način – da lahko delegiramo in si naredimo čisto svoj časovni načrt.

Občutek nadzora nad svojim delom in življenjem celo zmanjšuje stres in vpliva na naše fizično zdravje. Raziskava, o kateri v knjigi Prednost sreče piše Shawn Achor, narejena na 7.400 zaposlenih, je pokazala, da imajo tisti, ki čutijo, da imajo zelo malo nadzora nad delovnimi roki, ki jih postavljajo drugi, kar za 50% večje tveganje srčno-žilnih obolenj v primerjavi z drugimi. Po mnenju raziskovalcev je pomanjkanje nadzora nad delovnimi pritiski enako velik dejavnik tveganja za srčna obolenja kot previsok krvni tlak.

Zaposleni, ki imajo močnejše občutke nadzora, so pri delu uspešnejši in poročajo o večjem zadovoljstvu na delovnem mestu. Te prednosti se potem izražajo tudi navzven. Ljudje, ki čutijo, da imajo pri delu nadzor, imajo nižjo raven stresa, manj delovnih in družinskih sporov ter manj menjav službe. Psihologi ugotavljajo, da izboljšana učinkovitost, večja sreča in trdnejše zdravje niso toliko posledica samega nadzora, temveč bolj tega, v kakšni meri mislimo, da imamo nadzor.

Vir fotografije: canva.com

Kaj pa lahko naredimo? Če smo mi tisti, ki smo mikro vodeni, potem se vse začne pri pogovoru. Poskusimo se postaviti v čevlje našega vodje in razmisliti, od kod izvira njegov način vodenja. Na prijazen način in čisto zasebno mu povemo, katera obnašanja nas ne spodbujajo in kakšne posledice to pušča – na nas, na sodelavcih in na organizaciji.

Dajmo mu možnost, da razmisli o tem in ga prosimo za priložnost, da pokažemo, da zmoremo delati tudi brez njegovega nenehnega nadzora. Skupaj si postavimo cilje, potem pa vsak prevzame odgovornost za svoj del in ga naredi po svojih najboljših močeh.

Vodenje, ki podpira avtonomijo, spodbuja dobro v ljudeh in ko smo ljudje dobri, ko smo pozitivni, smo bolj odprti, bolj inovativni, ustvarjalni, prilagodljivi, boljše komuniciramo in delovno okolje postane prijeten prostor, kjer preživimo tretjino vsakega delovnega dneva.

Avtorica prispevka: Petra Božič Blagajac, ambasadorka delovne sreče, Paleta znanj

*******************************************************************************

Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Celostne programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 20-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje, Alma Mater Europaea – ECM, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter mednarodni Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.

V Paleti znanj verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.

Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.

Kontakt:

e-naslov: [email protected]