Avtor Kolumna Živeti delovno srečo: Kaj, če bi si danes podarili dan brez pritoževanja?
Pri naših treningih sreče je to eden najbolj zahtevnih izzivov. Poskusite. Jaz sem in priznam, da mi je dalo vetra. Za tak dan se je potrebno zavestno nenehno usmerjati na dobro, ki ga imamo v svojem življenju. Ko vam uspe, si dajte eno veliko petko in se potrepljajte po ramenu. Ker sploh ni preprosto.
Ljudje smo po naravi nagnjeni k negativnemu, posledično tudi k pritoževanju.
Nergamo zaradi vremena, se razburjamo nad politiko, pritožujemo se nad korono, nad cenami, nad izborom popevke, ki nas bo zastopala na Evrosongu, kritiziramo avtobuse, ki zamujajo ali so prehitri, jamramo, ker imamo preveč dela in prenizko plačo, zmrdujemo se nad premalo dopusta. Mojstri smo v tem, da najdemo vse tiste majhne in velike stvari, ki ne štimajo v našem življenju, jih še malo napihnemo in jih z nenehnim ponavljanjem trdno zasidramo v naših glavah. Nič čudnega, da še kako drži ugotovitev strokovnjakov, da se ljudje v povprečju pritožimo kar 30-krat na dan. Ob ponedeljkih se v povprečju pritožujemo 34 minut, druge dni pa 22 minut.
Takšen način delovanja in razmišljanja nas je še posebej močno zajel v dveh letih obdobja pandemije, ko so družabna omrežja kipela od pritoževanja, nerganja, jamranja, razburjanja, kritiziranja kar tja v en dan; v ozadju pa se je skrivala nemoč, negotovost, strah ter vpliv nenehnega ponavljanja istih negativnih informacij.
Pritoževanje je mamljivo, saj na ta način nekako prečistimo svoje ventile, po drugi strani pa se pogosto z drugimi povezujemo na temelju pritoževanja (recimo nad svojim šefom). In potem z njimi znova in znova premlevamo ter podoživljamo vedno iste negativne stvari, brez iskanja rešitev. Ena negativna zgodba spodbudi drugo ki je, ker ljudje pač radi tekmujemo, še bolj negativna kot prejšnja, vse pa v naših možganih puščajo močne trajne sledi.
Pritoževanje močno vpliva na naše zdravje in počutje. Prispevalo bi naj k sproščanju stresnega hormona kortizola, ki spremeni pretok krvi, energije in kisika v telesu, povzroči povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter vpliva na imunski sistem, da potem postanemo bolj dovzetni za druge bolezni. Strokovnjaki pravijo, da je nenehno pritoževanje celo tako škodljivo kot kajenje. Jon Gordon v svoji knjigi The No Complaining Rule pravi, da če samo poslušamo, kako se nekdo pritožuje, so lahko posledice za naše zdravje podobne posledicam pasivnega kajenja. Ljudje, ki se pritožujejo, so slabše razpoloženi, manj zadovoljni in ponosni na svoje delo, so manj srečni in manj samozavestni.
Pritoževanje ničesar ne izboljša, niti malo.
V organizaciji lahko povzroči, da delovno okolje postane precej neprijetno, neproduktivno, če ne kar toksično. Ko se ljudje okoli nas pritožujejo, se usmerijo samo na to, kar je narobe. Veliko stvari v naših življenjih in v delovnih okoljih pa je dobrih. Ampak gredo mimo nas, nimajo zadostne pozornosti, pogosto se zdijo samoumevne (razen takrat, ko jih več ni). Ampak, če vprašamo ljudi, kako se počutijo pri delu, v službi, pogosto dobimo odgovor, da ne dobro in potem naštejejo, kaj vse gre narobe. Ko si usmerjen na negativno, to običajno tudi dobiš.
Nenehno pritoževanje povzroči, da vidimo organizacijo v slabši luči, kot je v resnici. In ker nenehno poslušamo zgodbe, kako slabo je stanje in kako je vedno slabše, to uničuje upanje, da se bodo stvari obrnile na bolje. To pa povzroči, da ljudje manj verjetno naredijo kaj v smeri, da bi izboljšali svojo situacijo, saj mislijo, da je vsako takšno dejanje obsojeno na neuspeh. V takšnem okolju ljudje postanejo manj ustvarjalni in inovativni. V čem je smisel novih idej in njihovega izvajanja; saj tako ali tako ne bo delovalo.
Obstaja kar nekaj poti na pozitivno stran
Seveda ni realno, da se nikoli več ne bi pritoževali, saj je to pravzaprav naravni del človeške komunikacije. Lahko pa občutno zmanjšamo tak način pogovora in razmišljanja.
Obdajmo se s pozitivnimi ljudmi. Čustva so izjemno nalezljiva. Saj veste, kako pravijo; povej mi, s kom se družiš in povem ti kakšen si. Načeloma smo povprečje petih ljudi, s katerimi se največ družimo.
Naučimo se ravnati s kroničnimi pritoževalci.. Verjetno klasični način, da jih poskušaš razveseliti ali jim predlagati rešitve za njihove probleme ne deluje, saj ne iščejo spodbud ali rešitev. Lahko pa prepoznamo da je to, o čemer govorijo problem zanje in pokažemo empatijo.
Bodimo pozorni na svoje obnašanje in ko se zalotimo, da pričenjamo s pritoževanjem, se »ugriznimo v jezik« in globoko vdihnimo. Potreben je močan fokus na to, kar mislimo in izrečemo.
Naučimo se konstruktivnega pritoževanja. To pomeni, da se pritožimo tako, da se problem uredi, ne pa da ustvari še več slabe volje. Pritožimo se v primernem trenutku, tistemu, ki lahko nekaj naredi v zvezi s tem. Ali še bolje, sami predlagamo načrt. To vodi do sprememb, medtem ko nekonstruktivnost krepi “status quo”, saj zadržuje energijo, optimizem in prepričanje, da je sprememba možna in pozitivna.
Izurimo svojo sposobnost biti pozitiven. Da optimizem in hvaležnost postaneta navada.
Raziskave v pozitivni psihologiji so pokazale, da imajo ljudje, ki vidijo svet v pozitivni luči, dolg seznam prednosti; recimo, da živijo dlje, so bolj zdravi, imajo več prijateljev in boljše družabno življenje, v življenju bolj uživajo, pri delu so bolj uspešni.
Avtorica prispevka: Petra Božič Blagajac, ambasadorka delovne sreče, Paleta znanj
*******************************************************************************
Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 20-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter mednarodni Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.
V Paleti znanj verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.
Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.
Kontakt:
e-naslov: [email protected]
