Knežjega mesta literarni glas seže v deveto vas(mesto): Celjsko literarno društvo na gostovanju v Črni gori

V Črni gori, natančneje v Bijelem Polju, mestu na severu države, se je od 23. 6. do 26. 6. odvijal Refesticon, mednarodni festival fantazijske književnosti. V njegovi deseti iteraciji sta se festivala, kot vabljena gosta, udeležila tudi Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša. Oba sta bila tudi izbrana avtorja v festivalski zbirki »Putnik« (Potnik).

Festivalsko dogajanje je bilo v izredno slikovitih prireditvenih prostorih »Kuća Rista Ratkovića – sedež JU Ratkovićeve večeri poezije«.

Četrtek je bil posvečen mladinski fantazijski književnosti in festivalskemu razpisu za črnogorsko osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Najboljša dela so zbrali v zbirki »Putovanja« (Potovanja). Tema je bila potovanje skozi čas. Zbirko in izbor je predstavil predsedujoči žirije, dr. Blagoje Vujisić. Prispela dela so uvrstili v starostne kategorije (mlajši osnovnošolci, starejši osnovnošolci in srednješolci). Tema potovanja se je nanašala V zbirko se je uvrstilo 44 del v vseh treh starostnih kategorijah. Najboljše od najboljših pa so nagradili s posebnimi bronastimi, srebrnimi in zlatimi Zmajevimi jajci. Učenke in učenci so prejeli čudovite skulpture. Glede na količino in kakovost zbranih del ni strahu, da bi avtorska baza črnogorske fantazije usahnila.

Ob 19:30 je bila uradna otvoritev festivala. V uvodnem nagovoru je bila poudarjena izredno pomembna vloga festivala pri preporodu in mednarodni prepoznavnosti črnogorske fantazijske književnosti. Pravzaprav sta neverjetna obseg in kakovost tamkajšnje scene. Po slavnostni otvoritvi sta sledili predavanje prof. dr. Dejana Doneva (S. Makedonija) o bioetiki in ZF književnosti in predstavitev knjige Novinarstvo i književnost (Novinarstvo in književnost) (prof. dr. Nada Torlak iz Beograda in dr. Andrijana Rebrenović iz Bijelega Polja). Dolg festivalski dan se je zaključil z družabnim večerom.

Predstavitev avtorjev-udeležencev festivala Refesticon, mednarodnega festivala fantazijske književnosti

V soboto dopoldne so se zvrstile predstavitve avtorjev/-ic in knjižnih del. Prvi del je še potekal na prostem, potem je, zaradi vročine, sledila selitev v notranjost, v spodnji prireditveno-razstavni prostor.

Od 10:30 so se zvrstile sledeče predstavitve:

Avtor Šeki Musić (Bar, ČG) in dr. Maja Vojinović (Novi Sad, Srbija): »Prst sudbine« (Prst usode).

Avtorica Blaga Žurić (Bijelo Polje, ČG), ilustratorka Tijana Gordić (Cetinje, ČG): »Gorska bašta (Gorski vrt).

Avtor Dragan Popadić: Krasne basne (Čudovite basni)

Avtorica Milena Stojanović: Trilogija Poročanstva bogova – Petruški zmaj, Zov krvi, Čuvari poročanstva (Trilogija Prerokbe bogov – Petruški zmaj, Klic krvi, Varuhi prerokbe)

Večer se je začel s predstavitvijo festivalske zbirke »Putnik« (Potnik). Festivalska tema je bila »potovanje skozi čas«. Najprej je mednarodna žirija v sestavi Adnadin Jašarević (BiH), Mirko Grdinić (Hrvaška), Dragan Popadić (Črna gora), Goran Skrobonja (Srbija) in Blaga Žurić (Črna gora) (na predstavitvi sta sodelovala Adnadin Jašarević in Dragan Popadić) opisala svoje delo, predvsem način izbiranja. V zbirko je bilo izbranih 24 zgodb in po besedah g. Jašarevića je bil izbor izredno zahteven zaradi količine prispelih del.

V nadaljevanju so se predstavili vsi prisotni avtorji in avtorice. Sodelovala sta se tudi člana Celjskega literarnega društva, Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski. Pred polnim avditorijem sta predstavila sebe in svoji zgodbi (Andrej Ivanuša – Prapočetak života (Prazačetek življenja) in Bojan Ekselenski – Terorist). Njuna uvrstitev je bil kar majhen podvig, saj sta svoja dela poslala v srbohrvaščini.

V nadaljevanju večera so sledile predstavitve različnih festivalov, povezanih s fantazijsko književnostjo:

Festival karnevalske književnosti, Nikšički književni susreti: Bojana Obradović (Nikšič, ČG)

Konvencija naučne fantastike Sferakon Zagreb: Vanja Kranjčević (HR) – leta 2021 dobitnica evropske nagrade (ESFS award) za najboljšega promotorja ZF

Slovenski festival fantazijske književnosti Fanfest, Celjsko literarno društvo, Supernova: Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski (SLO).

Ekselenski je na koncu pokazal tudi zadnji književni projekt Celjskega literarnega društva – Pisateljski izzivi in plod slovensko-srbskega sodelovanja: Antologijo moderne slovenske fantastike »Pričevanja tujih svetov«. Slovenska izdaja je že ugledala luč, te dni bo iz tiskarne prišla še srbska izdaja »Svedočenja stranih svetova«. S tem bodo bralci na srbohrvaškem govornem področju dobili možnost, da spoznajo sodobno slovensko fantazijsko književnost.

Za zaključek je omenil financiranje projektov s strani MO Celje, JSKD in ZKD Celje.

xxxxxxxx

Tudi sobotno dopoldne je bilo namenjeno predstavitvam knjižnih del in književnic in književnikov. Znova se je začelo na prostem in temu sledila selitev v notranjost.

Avtor Božidar Zejak (Srbija), Marijan Mašo Miljić in dr. Blagoje Vujisić (oba Črna gora): Predstavitev Zejakovih njegovih knjižnih del.

Jasmina Malešević: Zbirka Isusove sandale (Jezusovi sandali).

Mira Satarić (Srbija): Roman Pukovniče stoj (Ustavi se polkovnik).

Zvečer, ob 19:30 se je program nadaljeval:

Dr. Dragić Rebrenović: Uradni nagovor in zahvale ob deseti obletnici festivala.

Podelitev Zlatega zmaja: Prejela sta ga Vanja Kranjčević iz Hrvaške in Branislav Janković iz Srbije. Nagrado sta podelila Petar Smolović, predsednik Opštine Bijelo Polje in Neđeljko Rudović, generalni direktor Direktorata za medije.

Tihomir Jovanović Tika (Srbija): Regia Fantastica, Zbirka Gothic&Horor, Zbirka Tragom srpske fantastike (Po sledovih srbske fantazije), Fanzin Sci & Fi portal.

Irena Nenadović in Božidar Proročić: Narodna biblioteka i čitaonica Njegoš.

Adnadin Jašarević (BiH): festival Tragovima bosanskog kraljestva ZeKon.

Celjsko literarno društvo je s takšnim sodelovanjem vse močneje povezano v regionalno književno sceno, saj krepitev mednarodnega sodelovanja bogati celjsko in seveda tudi slovensko književno krajino.

 

Ob robu vsega  »tuzemska» prigoda nekje tam na hribovitem Balkanu…sosledje iz dvogovorov  ter pomislekov in začudenj

 

Na rob dogajanja pa za zaključek sodi skoraj nadrealistična prigoda z Avtobusne postaje Bijelo Polje.

 

Ko sta Andrej in Bojan ugotovila, da s povratkom z vlakom tvegata veliko zamudo, sta se odločila povprašati glede avtobusnega voznega reda. Vlak iz Beograda je v Bijelo Polje zamudil okoli uro in pol. Ker sta morala ujeti jutranji Filxbus Beograd – Ljubljana, sta bila prisiljena v iskanje alternative za pravočasno vrnitev v Beograd. Flixbus pač ne bo čakal dveh Slovencev … Spodnja prigoda je slišati bistveno bolj sočna, če je povedana v srbohrvaščini.

Bojan je vedel, da naj bi avtobus iz smeri Podgorice za Beograd odpeljal iz Bijelega Polja ob 21:30. Hotela sta potrditev in kupiti vozovnice, da ne bi prišlo do zagat.

Prideta na AP. Tam so imeli perone – Kot v Sloveniji. Tudi blagajniško okence je bilo. Znova – Kot v Sloveniji. Celo avtomat za prodajo kart je obstajal – Kot v Sloveniji. Ta je bila izpisana celo relacija za Lichenstein. Bravo! Od tod lahko potuješ v osrčje Evrope. No, ob poskusu nabave vozovnic se je pokazalo, da avtomat ni v najboljšem stanju. Pravzaprav, pogled od blizu je stvari postavil na pravo geografsko lokacijo. Okence za prodajo kart ni dajalo občutka življenja. Nikjer nobenega obvestila o delovnem času, kar je normalno pričakovanje na takšni lokaciji. Bojan je iskal morebitni vozni red. Ima ga tudi najmanjša postaja. Naj bi ga imela. Kaj sedaj?

Andrej je modro ugotovil:

»Vprašajva v bifeju.«

Bojan je prikimal in poln upanja vstopil v običajni bife z ekrani, kjer se vrtijo podatki o rezultatih o športnih stavah. Tam je ogromno športnih stavnic in skoraj vsak bife vključuje tudi igranje in spremljanje športnih stav. Pobaral je natakarja:

»Mojster, zanima me vozni red avtobusov.«

Natakar ga je debelo pogledal:

»Kakšen vozni red? Kateri avtobus vas zanima?«

Pogumno, poln upanja, je odvrnil:

»Za Beograd. Vem za večerni avtobus iz smeri Podgorice za Beograd. Kje stoji? Kdaj odpelje in kje lahko kupim karte?«

Natakar ga je odpeljal na prosto in pokazal na precej strmo, v ovinek se spuščajočo cesto:

»Tamle, na drugi strani,« je z roko pokazal na drugo stran precej prometne ceste, »na pločniku počakaš. Ko ga vidiš, da pripelje od tam gor,« je pokazal na vstop v ovinek, »mu pomahaj. Če ima prostor, bo tam ustavil,« je nakazal izravnavo nižje za ovinkom. »Če ima prostor, bo ustavil, drugače pa pelje naprej.«

Bojan je presenečeno vprašal:

»Kaj naj, če ne ustavi?«

Natakar je skomignil z rameni:

»Spočij se, človek, spočij.«

Takoj sva vedela, da s tem ne bo nič. Kot bi se znašla v času nadrealističnega kultnega filma »Ko to tamo peva« (Kdo tam poje), režiserja Slobodana Šijana, ki se je dogajal tik pred 2. svetovno vojno, a mi smo več kot 80 let kasneje.

Nekatere stvari se ne spremenijo…drži kot pribito

Avtor  Bojan Ekselenski

Foto: Bojan Ekselenski

Podnaslovi in drugi manjši vsebinski posegi: Uredništvo